Franja

negociar tržiti, trgovati; pogajati se; napraviti (kupčijo)

negociar la paz pogajati se za mir
negociar con papel trgovati s papirjem
negociar en vino trgovati z vinom

negováti (-újem) imperf.

1. curare, assistere, accudire (malati, feriti, neonati e sim.):
negovati bolnika accudire un malato

2. curare, aver cura (del corpo)

3. coltivare

4. pren. coltivare, curare, sviluppare; governare, custodire:
negovati običaje custodire le tradizioni
negovati vino governare il vino

nekóliko adv. alquanto, un po'; un tantino; alcuni (-e):
nekoliko pred polnočjo un po' prima di mezzanotte
izid je še nekoliko negotov l'esito è un po' incerto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nekoliko hladen freddiccio
nekoliko kalen torbidiccio
nekoliko siv brizzolato
nekoliko pijan brillo
nekoliko sladek amabile, abboccato (vino)
nekoliko trpek agrigno

nekŕščen (-a -o) adj. non battezzato; pren.
nekrščeno vino vino non battezzato, non annacquato, genuino

neostekleníčen (-a -o) adj. trg. sfuso:
neostekleničeno vino vino sfuso

nero

A) agg.

1. črn:
abito nero črna obleka
acqua nera črna, motna voda
caffè nero črna kava
occhiali neri črni naočniki
oro nero črno zlato, nafta
pane nero črni kruh
pioppo nero bot. črni jagnjed, topol (Populus nigra)
vino nero črno (temnordeče) vino
vomito nero med. črni izbljuvek

2. ekst. črn, umazan:
mani nere umazane roke
pozzo nero greznica

3. črn (kot znak žalovanja):
cravatta nera črna kravata

4. pren. črn, fašističen:
brigate nere črne brigade
camicia nera črnosrajčnik

5. pren. črn, klerikalen:
aristocrazia nera črna aristokracija

6. pren. črn, nesrečen; ekst. nasilen, mračen:
giorni neri črni dnevi
umorismo nero črni humor
essere nero in volto biti mrkega obraza

7. pren. črn, nepošten, nezakonit:
trgov. borsa nera, mercato nero črna borza, črni trg
fondi neri črni fondi
libro nero črna knjiga

8. pren. črn, okruten, podel, zločinski:
anima nera podla duša
bestia nera strah, bavbav
cronaca nera publ. črna kronika
pecora nera črna ovca
punto nero črna pika, madež, greh

9. pren. črn (ki je v zvezi s hudičem):
messa nera črna maša

10. hist. črn:
guelfo di parte nera črni gvelf

B) m

1. črnina, črna barva, črno:
mettere nero su bianco pren. dati črno na belo, zapisati
vestire di nero obleči se v črno

2. črnilo; črnina; črno, črna snov:
nero animale živalsko oglje
nero di anilina kem. anilinsko črnilo
nero di palladio, di platino, di rodio paladijeva, platinova, rodijeva črnina
nero di seppia zool. sipje črnilo

3. umet. sepija

4. ekst. črni (šahovski igralec s črnimi figurami); igre črno (pri ruleti)

5. ekst. črnec

6. pren. fašist

7. pren. klerikalec

8. hist. črni (za časa italijanskih komun)

9. agr. (fumaggine) črnoba

nivārius 3 (nix) snežen: colum Mart. snežni precejalnik, tj. s snegom napolnjena posoda, skozi katero se je precejalo vino, saccus Mart. snežno cedilo (vreča, skozi katero so stiskali sneg, da so dobili pitno vodo).

nomisma (numisma) -atis, n (gr. νόμισμα)

1. kovan novec, kovanec, pénez (čisto lat. nummus): Dig., Ven., regale nomisma, Philippos H. Filipove zlat(nik)e, largaeque nomismata mensae Mart.

2. znamka, značka, žeton, vstopnica, ki so jo dobivali vitezi ob vhodu v gledališče; ko so jo zopet oddali, so dobili vino idr.: cum data sint equiti bis quina nomismata Mart.

3. v poznejši dobi star, zlasti inozemski novec, ki je v Rimu veljal že bolj za blago kot za novec, spominski novec, reprezentativni kovanec, kolajna: Dig.

4. metaf. kov, vtisnjen znak, podoba na novcu: Caesar agnoscit suum nomisma numis inditum Prud.

nov (-a, -o)

1. neu
čisto nov/nov novcat nagelneu, brandneu, funkelnagelneu

2. znamka: postfrisch; kaseta, trak: unbespielt
tovarniško nov fabrikneu
kot nov im Neuzustand, neuwertig
(novega tipa) neuartig

3.
prehod v novo … die …-wende
(dobo Zeitenwende, leto Jahreswende, stoletje Jahrhundertwende, tisočletje Jahrtausendwende)

4. novega:
registracija novega vozila die Neuzulassung
vrednost novega predmeta (polna vrednost) der Neuwert
izdelava novega die Neuansetzung, Neuanlegung

5.
na novo um-
(napisati umschreiben, naviti umwickeln, programirati umprogrammieren, urediti umordnen, vezati umbinden); auf- (oblaziniti aufpolstern, poseliti aufsiedeln)
na novo obogatel neureich
na novo oživiti erneuern, beleben
na novo sprejeti/sprejeta der Zugang, Neuzugang
na novo začeti neubeginnen, einen Neubeginn wagen
na novo sklenjena pogodba der Neuvertrag
na novo prirediti neu bearbeiten

6.
figurativno nov začetek die Stunde Null; der Neubeginn
k novim ciljem zu neuen Ufern
piha nov veter das Blatt hat sich gewendet
figurativno nova metla močno pometa neue Besen kehren gut
figurativno devati novo vino v stare mehove neuen Wein in alte Schläuche füllen
figurativno (gledati kaj) kot tele nova vrata (vor etwas) stehen wie der Ochs vorm Berg/wie die Kuh vor einem neuen Tor
| ➞ → novi, novo, novo-

novína (-e) f

1. agr. terreno dissodato; novale

2. agr. primizia:
točiti novino spillare il vino novello

3. (novost) novità

4. star. notizia

5. pl. novice star. gazzettino, giornale

novozelandski pridevnik
(o Novi Zelandiji in Novozelandcih) ▸ új-zélandiPovezane iztočnice: novozelandski dolar

nunc, adv. (iz časovnega num [gl. num] ali nun in enklitike -ce; celotna obl. nunce je še ohranjena v: nunci-ne? nuncin'? = nuncne? ali zdaj?: Ter.; prim. tudi skt. nūnám zdaj, sedaj, gr. νύ, νύν, νῦν zdaj)

1. sedaj, zdaj, tj. v tem trenutku, pa tudi = v tem času, v našem času, v naši dobi, dandanes: Kom., C., V. idr., patres conscripti, qui nunc sunt Ci. ep. naši današnji, nunc (atrib.) homines Pl. sedanji ljudje, ljudje sedanjega časa, sodobniki; pogosto v nasprotni zvezi s časovnimi členicami, ki kažejo na preteklost ali prihodnost: nunc … olim Ter., tunc … nunc, tum … nunc, nunc … ante, nunc … alias, nunc … aliquando, nuper … nunc Ci., nunc … tum, nunc … mox L., nunc … quondam O. Posebne zveze in govorni obrati: nunc primum = zdaj najprej: Pl. ali = šele zdaj: Pl., Ci.; nunc iam Ci. idr. ali (trizložno) nunciam Pl., Ter. ali iam nunc (iamnunc) Ci. idr. prav zdaj, že zdaj, šele zdaj, še zdaj, nunc ipsum Ci. prav zdaj, nunc demum, nunc tandem, nunc denique Ci. idr. zdaj šele, šele zdaj, nunc olim Lucan. prej ali slej, nunc cum maxime Sen. ph. prav v tem času, etiam nunc (eiamnunc), gl. etiam, nunc etiam Ci. idr. celo zdaj še, ut nunc est Asin. Poll. in Ci. ep., H. ob zdajšnjih (sedanjih) okoliščinah (razmerah), za zdaj, a nunc Eccl. od zdaj, odslej, odsihdob; metaf. nanašajoč se na preteklost in prihodnost glede na odnos do sedanjosti = sedaj, zdaj; pri pf. in impf.: nunc nuper dedit Ter. pred kratkim, nedavno, nunc reus erat Ci.; pri log. pf. stoji nunc kakor pri pr.: nunc constitit (= nunc stat) oris V., nunc oblita sunt mihi carmina (= nunc nescio carmina) V.; v odvisniku nam. tunc: dixit nunc demum se voti esse damnatum N. (neodvisno: nunc … sum damnatus); pesn.: ut Paris hanc rapuit … nunc demum uxore carere non potes O. (pesnik se v mislih postavlja v čas, v katerem poteka oz. je potekala pripoved), nunc tempus erat (z inf.) H. zdaj bi bil čas; tudi brez tempus: nunc erat submittere Petr.; pri fut.: ubi nunc ingentia cernes moenia V. zdaj takoj, quis nunc te adibit? quem nunc amabis? Cat., nunc defensuri Iust.

2. anaforično ponovljeno: nunc … nunc zdaj … zdaj: navita nunc hos nunc accipit illos V., nunc singulos provocare nunc increpare omnes L., nunc huc, nunc illuc … curro O.; prvi člen izpuščen: pariterque sinistros, nunc dextros solvere sinus V.

3. metaf.
a) pri prehodu na neko novo stvar, ki sledi iz prej omenjenih razmer, okrepi zlasti imp. = ob takih okoliščinah, potemtakem, potem, torej: nunc si ridiculum hominem quaerat quispiam, venalis ego sum Pl., nunc quoniam ista tibi placuit sententia, cedam Pr., comparate nunc Ci., dic nunc te ab Roscio HS I CCC circumscriptum esse Ci., i nunc (= ob tolikšnem hrupu) et versus tecum meditare H., „i nunc“, inquit, „ad Philippum“ Cu., i nunc et dic Sen. ph.
b) protivno (adverzativno) = pri tem pa, potemtakem pa, zdaj pa, tako pa, pogosto okrepljeno z autem, vero: quae quidem multo plura evenirent, si ad quietem integri iremus: nunc onusti cibo et vino … confusa cernimus Ci., si tuum consilium secutus essem, omne periculum effugissem: nunc autem prostratus iaceo Ci. ep., nunc vero exul patria domo … quo accedam … ? S., Turno vita maneret, nunc manet insontem exitus V.

nurse² [nə:s]

1. prehodni glagol
dojiti, hraniti; vzgajati, vzrediti (otroka); streči, negovati (bolnika); brigati se za kaj, paziti na kaj, varovati (zdravje); pestovati, okleniti (kaj z obema rokama)
figurativno gojiti (čustva)
figurativno podpirati (umetnost)
figurativno božati, gladiti, razvajati

2. neprehodni glagol
sesati (otrok); biti negovalec, -lka

to be nursed in luxury biti vzgojen v razkošju
to nurse a cold zdraviti prehlad, ostati doma na toplem
to nurse a glass of wine počasi srkati vino
to nurse one's constituency pridobivati si volivce

Nyctelius 3 (Νυκτέλιος) (po)nočen: Nyctelius pater O. ali samo Nyctelius O. (po)nočni oče, „Ponočnik“, „Ponočnjak“, Bakhov vzdevek zaradi nočnih, njemu na čast obhajanih svečanosti (Bacchanalia), od tod Nyctelius latex Sen. tr. Ponočnjakova tekočina (= vino), Nyctelia sacra (= Bacchanalia) Serv.

ob prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja) contro, su, a:
spotakniti se, zadeti ob kamen inciampare, urtare contro un sasso
položiti lestev ob zid appoggiare la scala al muro
navt. postaviti se, zapluti ob bok portarsi sottobordo

2. (za izražanje izgube) ○; biti ob kaj perdere qcs.:
biti ob službo perdere il lavoro
priti ob dobro ime perdere la reputazione

II. (z mestnikom)

1. a, accanto, allato a, lungo:
klobuk ima ob straneh zavihane krajce il cappello ha le falde rialzate ai lati
sloneti ob oknu stare appoggiati alla finestra
železnica je speljana ob reki la ferrovia è stata costruita lungo il fiume, segue il corso del fiume

2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) ○, a, per:
ob nedeljah hodi k maši le domeniche va a messa
ob počitnicah, ob rojstvu, ob treh per le vacanze, alla nascita, alle tre
pren. ob svitu al canto del gallo

3. (za izražanje primerjave) accanto a, a paragone con:
ob njem sem kakor pritlikavec accanto a lui sembro un nanerottolo

4. (za izražanje okoliščin dejanja) con, a; pisar. in sede di:
pogovarjati se ob kozarcu vina parlare, discorrere con davanti un bicchiere di vino
peti ob spremljavi klavirja cantare con l'accompagnamento del pianoforte
ob lepem vremenu je vse mesto na ulicah col bel tempo tutta la città si riversa per le strade
ob likvidaciji in sede di liquidazione

5. (za izražanje sredstva) con, a:
delati ob dogovorjeni mezdi lavorare a salario concordato
služba je dostopna vsakomur ob enakih pogojih il posto è accessibile a tutti a parità di condizioni
stati bok ob boku stare fianco a fianco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ob drugem govoriti tudi o tra l'altro parlare anche di
obresti bo treba plačati ob letu gli interessi dovranno essere pagati in, entro un anno
živeti ob kom vivere con uno
opombe ob robu dogodkov appunti ai margini dell'accaduto
pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro
biti (vse) bob ob steno essere tutto inutile, vano
šol. študij ob delu scuole (superiori) serali
študent ob delu studente lavoratore
držati se ob strani tenersi, starsene in disparte
korakati ob zvoku trobente marciare al suono della tromba

obílica, obílje, obílnost abundancia f ; profusión f ; riqueza f

v obilju en abundancia
rog obilja cuerno m de la abundancia
imeti v obilju (super)abundar (česa en a/c)
tu je vina v obilju aquí abunda el vino
obilica besed abundancia f de palabras; verbosidad f

obílo copiosamente; en abundancia

tu je obilo vina aquí abunda el vino

obležán

obležano vino vin moški spol vieux

obležáti quedar ; (po padcu) quedar tendido en el suelo; no poder levantarse ; (v postelji) quedar acostado (ali en la cama) ; (blago) no venderse

obležati se (sadje) madurar (en el almacén), (vino) añejarse

ob-ruō -ere -ruī -rutum (toda obruitūrus) (ob in ruere)

1. obsuti, obsipa(va)ti, zasuti, zasipa(va)ti, prekri(va)ti, pokri(va)ti, zakri(va)ti, zagrniti (zagrinjati): o. se arenā Ci., aegros veste Plin., miles nivibus pruinisque obrutus L., campi alto sabulo obruti Cu.; pesn.: terram nox obruit umbris Lucr. pokrije, zagrne, tellus obruta ponto O. oblita; occ.
a) vkopa(va)ti, zakopa(va)ti, zagrebsti (zagrebati): mortuorum corpora terrā Iust., aliquem vivum S., thesaurum Ci., gladios N., semina sulcis O., milium, lupinum Col. sejati z vkopavanjem, quod superest, tuā obrue dextrā O. trešči v brezno, hunc phalarica obruat Lucan. zmečka s svojo težo.
b) pokriti (pokrivati), zakri(va)ti, prekri(va)ti, pogrezniti (pogrezati), potopiti (potapljati): classis obruta aquis O., Orontem obruit auster V., submersas obrue puppes (s prolept. pt.) V.

2. metaf.
a) zagrniti (zagrinjati), zakri(va)ti, pokri(va)ti, prekri(va)ti: malum parum sapientiā Ci., nisi Ilias illa exstitisset, idem tumulus, qui corpus eius contexerat, nomen etiam obruisset Ci., aliquid oblivione Ci.; occ. pren. (po)temniti, zatemniti (zatemnjevati), pokopa(va)ti: Val. Max., Vell., virtutibus eluxit, vitiis est obrutus N., Marius … sex suos obruit consulatus Ci. slavo šestih konzulatov; (za)temniti = prekositi (prekašati), preseči (presegati), nadkriliti (nadkriljevati): successoris curam famamque T., Venus nymphas obruit Stat.
b) preobložiti (preoblagati), prenapolniti (prenapolnjevati), preobilno da(ja)ti komu kaj, obsuti (obsipati), zasuti (zasipa(va)ti) koga s čim: obrui vino epulisque N. prenapiti in prenajesti se, ipse se obruit vino Ci. sam se je prenapojil z vinom, telis obruimur V., obrutus criminibus Ci., obrui opprobriis Aug., obrui aere alieno Ci. zakopa(va)ti se v dolgove, zadolžiti (zadolževati) se, deus me obruit Pr. me obsiplje z nesrečo, tot malis obrutus homo Cels. zasut; occ. (po)tlačiti, zatreti (zatirati), uničiti (uničevati), posiliti (posiljevati), prisiliti (prisiljevati), premag(ov)ati: Lucr., invictum animum curae non obruunt Cu., testem omnium risus obruit Ci. potlači = uniči ali zmede, ne verbis te obruat Ci. da te ne zasuje (zatre, dotolče) z besedami, obruimur numero V.