Franja

naróčati (-am) | naročíti (-ím)

A) imperf., perf.

1. ordinare, commissionare:
naročiti liter vina ordinare un litro di vino
naročiti gradbena dela commissionare opere edilizie

2. raccomandare

3. far venire; ricevere:
za ta mesec pacientov ne naročamo več per il resto del mese non si ricevono più nuovi pazienti

B) naróčati se (-am se) | naročíti se (-ím se) imperf., perf. refl. abbonarsi; fissare un appuntamento (dal dentista e sim.)

natákati (-am) | natočíti (-tóčim)

A) imperf., perf.

1. versare (in)

2. riempire (di liquido):
natakati vino v kozarce versare il vino nei bicchieri
natočiti steklenico riempire la bottiglia
pren. natočiti čistega vina dire la verità nuda e cruda

B) natákati se (-am se) imperf. refl. sbevazzare, cioncare

natéga (-e) f teh. pipetta; hidravl. sifone:
natega za pretakanje vina tromba da vino

natéga sifón m ; (pipeta) pipeta f

natega za vino catavino m

natō -āre -āvī -ātum (intens. in frequ. glag. nāre)

1. plavati: querquedulae natantes Varr. ap. Non., studiosissimus homo natandi Ci. ep., natare in Oceano Ci. ali in mari Cels. šalj. = pluti, natant aequore pisces O., natat uncta carina V., in portu fracta carina natat Pr. plava sem in tja, fracta classis et intra paucos dies natavit nova Sen. ph. je odplulo novo; pesn. trans. preplavati kaj, plavati kje, čez kaj, po čem: freta V., aquas Mart.; tudi pass.: quot piscibus unda natatur O.; subst. pt. pr. natantēs -ium (pesn. -um), f (sc. bestiae) plavajoče živali, živali plavalke = ribe: omne genus natantum V.

2. metaf. (o stvareh zaradi podobnosti gibanja oz. tvarine)
a) gibati se, (o vodovju) teči, pljuskati, plivkati, plajhati, valove gnati, valovati: Lucr., Tiberinus … campo liberiore natat O.; (o žitnem polju) zibati se, valovati: campi natantes V.; (o ognju) plati, plapolati, goreti: Lucr., niveo natat ignis in ore Stat.; (o obleki) mahedrati, plahutati, opletati: O.; (o listju, ki se je usulo) gibati se, zibati se: Pr.; (o tehtnici) omahovati: Tib.; (o nogi) gugati se, premikati se, drseti: ne vagus in laxa pes tibi pelle (v čevlju) natet O.; (o ptičjem letu) plavati, jadrati: quodque ausa volare ardea sublimis pinnae confisa natanti Lucan.; occ. α) plavati v čem, biti poplavljen, biti poln česa, imeti veliko česa, obilovati s čim; z abl.: natabant pavimenta vino Ci., omnia plenis rura natant fossis V., cum … sanieque exspersa natarent limina V., arva amnibus natant O., imbres, quorum modo cuncta natabant impulsu Lucan., quotiens haec ora natare fletibus et magnas latrantia pectora curas admota deprendo manu? Stat., natabant domus sanguine parvulorum Aug.; abs.: cuncta natabant (od dežja) Lucan., plana natant Sil. β) (o očeh pijanih, zaspanih, umirajočih ljudi) plavati = medleti, medel, mrtev, otrpel, tog biti, stekleneti: vinis oculique animique natabant O., iam moriens oculis sub nocte natantibus atra circumspexit O., natantia lumina V., comitis casu frendens labentia virgo membra levat parvāque oculos iam luce natantīs irrorat lacrimis Sil.; oculi natantes et quādam voluptate suffusi Q. milo gledajoče oči (govornika).
b) širiti se, razširjati se: summā parte terrae natantibus radicibus Col.
c) (v duševnem oziru) omahovati, omahljiv, nestalen, nestanoviten biti, negotov biti: tu mihi natare visus es Ci., pars hominum … urguet propositum; pars multa natat H., mutatio voluntatis indicat animum natare Sen. ph.; natant quaedam (sc. cognomina) Varr.

natočíti

natočiti v verter en; (pijačo) echar de beber
natočiti komu čašo vina escanciar, servir (un vaso de) vino alg
natočiti komu čistega vina (fig) decir lisa y llanamente la verdad a alg, fam cantárselas claras a alg

nectar -aris, n (gr. νέκταρ)

1. nektar, božanska pijača: non enim ambrosiā deos aut nectare … laetari arbitror Ci., ac poëtae quidem nectar ambrosiam epulas comparant Ci., nectaris ambrosii sacrum potare Lyaeum Prud.

2. božanski balzam, božansko mazilo: nectare odorato sparsit corpusque locumque O., protinus imbutum caelesti nectare corpus delicuit O.

3. metaf. „nektar“ = slast, naslada, prijetnost, sladica, sladčica, npr. slastno vino: in umbra vina novum fundam calathis Ariusia nectar V., ter liquido ardentem perfudit nectare Vestam V. je izlil čisto slastno vino na goreče ognjišče, flumina nectaris ibant O., quid nunc … dicam … madidas Baccheo nectare rupes Stat.; med, sladek sok: cum liquentia mella stipant et dulci distendunt nectare cellas V.; mleko: oves … pleno quae fertis in ubere nectar O., Picentina Ceres niveo sic nectare crescit, ut … Mart.; blag vonj: nardi florem, nectar, qui naribus halat Lucr., non illas rosas … madidas divini roris et nectaris … video Ap.; sladkost, sladkoba ustnic: oscula, quae Venus quinta parte sui nectaris imbuit H.; ljubka pesem: corvos poetas et poetridas picas cantare credas Pegaseium nectar (po nekaterih izdajah melos) Pers.

nectareus 3 (gr. νεκτάρεος)

1. nektarski, nektarjev = iz nektarja: aquae O. nektarski vrelci, sokovi (po Stowasserju (pesn.) rosa).

2. nektarski = sladek, okusen, ljubek kot nektar; o vinu: Attica nectareum turbatis mella Falernum Mart.; o vrelcih: fontes Cl. Od tod subst. nectarea (nectaria) -ae, f (sc. herba) bot. veliki oman (Inula helenium Linn.), s katerim so dišavili vino: Plin.

nectarītēs -ae, m (gr. νεκταρίτης sc. οἶνος) nektarít, z velikim omanom (nectarea, gl. nectarea pod nectareus) odišavljeno vino: Plin.

nedvomno prislov
1. (gotovo) ▸ kétségtelenül, kétségkívül, kétségbevonhatatlanul Nedvomno sodim med ljudi, ki jim je december pri srcu. ▸ Kétségkívül azon emberek közé tartozom, akik szeretik a decembert.Število obiskovalcev nedvomno kaže, da gre za eno največjih turističnih prireditev pri nas. ▸ A látogatók száma kétségkívül azt mutatja, hogy ez az ország egyik legnagyobb turisztikai eseménye.Vprašanj je veliko, odgovori nanje pa bodo nedvomno zanimivi tudi za širšo javnost. ▸ A kérdések sokrétűek, és a válaszok kétségtelenül érdekelni fogják a szélesebb közönséget.Zmernost pri hrani je nedvomno najboljši način podaljševanja življenja. ▸ A mértékletes táplálkozás kétségtelenül a legjobb módja az élet meghosszabbításának.

2. (brez dvoma; neizpodbitno) ▸ kétséget kizáróan, kétségbevonhatatlanulSodišče je nedvomno dokazalo, da je šlo za napake. ▸ A bíróság kétséget kizáróan bizonyította, hogy hibák történtek.
Pravi, da je prebral neko ameriško študijo, ki je nedvomno dokazala, da je vino zdravilo. ▸ Azt mondja, olvasott egy amerikai tanulmányt, amely kétségbevonhatatlanul bebizonyította, hogy a bor gyógyszer.

negociar tržiti, trgovati; pogajati se; napraviti (kupčijo)

negociar la paz pogajati se za mir
negociar con papel trgovati s papirjem
negociar en vino trgovati z vinom

negováti (-újem) imperf.

1. curare, assistere, accudire (malati, feriti, neonati e sim.):
negovati bolnika accudire un malato

2. curare, aver cura (del corpo)

3. coltivare

4. pren. coltivare, curare, sviluppare; governare, custodire:
negovati običaje custodire le tradizioni
negovati vino governare il vino

nekóliko adv. alquanto, un po'; un tantino; alcuni (-e):
nekoliko pred polnočjo un po' prima di mezzanotte
izid je še nekoliko negotov l'esito è un po' incerto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nekoliko hladen freddiccio
nekoliko kalen torbidiccio
nekoliko siv brizzolato
nekoliko pijan brillo
nekoliko sladek amabile, abboccato (vino)
nekoliko trpek agrigno

nekŕščen (-a -o) adj. non battezzato; pren.
nekrščeno vino vino non battezzato, non annacquato, genuino

neostekleníčen (-a -o) adj. trg. sfuso:
neostekleničeno vino vino sfuso

nero

A) agg.

1. črn:
abito nero črna obleka
acqua nera črna, motna voda
caffè nero črna kava
occhiali neri črni naočniki
oro nero črno zlato, nafta
pane nero črni kruh
pioppo nero bot. črni jagnjed, topol (Populus nigra)
vino nero črno (temnordeče) vino
vomito nero med. črni izbljuvek

2. ekst. črn, umazan:
mani nere umazane roke
pozzo nero greznica

3. črn (kot znak žalovanja):
cravatta nera črna kravata

4. pren. črn, fašističen:
brigate nere črne brigade
camicia nera črnosrajčnik

5. pren. črn, klerikalen:
aristocrazia nera črna aristokracija

6. pren. črn, nesrečen; ekst. nasilen, mračen:
giorni neri črni dnevi
umorismo nero črni humor
essere nero in volto biti mrkega obraza

7. pren. črn, nepošten, nezakonit:
trgov. borsa nera, mercato nero črna borza, črni trg
fondi neri črni fondi
libro nero črna knjiga

8. pren. črn, okruten, podel, zločinski:
anima nera podla duša
bestia nera strah, bavbav
cronaca nera publ. črna kronika
pecora nera črna ovca
punto nero črna pika, madež, greh

9. pren. črn (ki je v zvezi s hudičem):
messa nera črna maša

10. hist. črn:
guelfo di parte nera črni gvelf

B) m

1. črnina, črna barva, črno:
mettere nero su bianco pren. dati črno na belo, zapisati
vestire di nero obleči se v črno

2. črnilo; črnina; črno, črna snov:
nero animale živalsko oglje
nero di anilina kem. anilinsko črnilo
nero di palladio, di platino, di rodio paladijeva, platinova, rodijeva črnina
nero di seppia zool. sipje črnilo

3. umet. sepija

4. ekst. črni (šahovski igralec s črnimi figurami); igre črno (pri ruleti)

5. ekst. črnec

6. pren. fašist

7. pren. klerikalec

8. hist. črni (za časa italijanskih komun)

9. agr. (fumaggine) črnoba

nivārius 3 (nix) snežen: colum Mart. snežni precejalnik, tj. s snegom napolnjena posoda, skozi katero se je precejalo vino, saccus Mart. snežno cedilo (vreča, skozi katero so stiskali sneg, da so dobili pitno vodo).

nomisma (numisma) -atis, n (gr. νόμισμα)

1. kovan novec, kovanec, pénez (čisto lat. nummus): Dig., Ven., regale nomisma, Philippos H. Filipove zlat(nik)e, largaeque nomismata mensae Mart.

2. znamka, značka, žeton, vstopnica, ki so jo dobivali vitezi ob vhodu v gledališče; ko so jo zopet oddali, so dobili vino idr.: cum data sint equiti bis quina nomismata Mart.

3. v poznejši dobi star, zlasti inozemski novec, ki je v Rimu veljal že bolj za blago kot za novec, spominski novec, reprezentativni kovanec, kolajna: Dig.

4. metaf. kov, vtisnjen znak, podoba na novcu: Caesar agnoscit suum nomisma numis inditum Prud.

nov (-a, -o)

1. neu
čisto nov/nov novcat nagelneu, brandneu, funkelnagelneu

2. znamka: postfrisch; kaseta, trak: unbespielt
tovarniško nov fabrikneu
kot nov im Neuzustand, neuwertig
(novega tipa) neuartig

3.
prehod v novo … die …-wende
(dobo Zeitenwende, leto Jahreswende, stoletje Jahrhundertwende, tisočletje Jahrtausendwende)

4. novega:
registracija novega vozila die Neuzulassung
vrednost novega predmeta (polna vrednost) der Neuwert
izdelava novega die Neuansetzung, Neuanlegung

5.
na novo um-
(napisati umschreiben, naviti umwickeln, programirati umprogrammieren, urediti umordnen, vezati umbinden); auf- (oblaziniti aufpolstern, poseliti aufsiedeln)
na novo obogatel neureich
na novo oživiti erneuern, beleben
na novo sprejeti/sprejeta der Zugang, Neuzugang
na novo začeti neubeginnen, einen Neubeginn wagen
na novo sklenjena pogodba der Neuvertrag
na novo prirediti neu bearbeiten

6.
figurativno nov začetek die Stunde Null; der Neubeginn
k novim ciljem zu neuen Ufern
piha nov veter das Blatt hat sich gewendet
figurativno nova metla močno pometa neue Besen kehren gut
figurativno devati novo vino v stare mehove neuen Wein in alte Schläuche füllen
figurativno (gledati kaj) kot tele nova vrata (vor etwas) stehen wie der Ochs vorm Berg/wie die Kuh vor einem neuen Tor
| ➞ → novi, novo, novo-

novína (-e) f

1. agr. terreno dissodato; novale

2. agr. primizia:
točiti novino spillare il vino novello

3. (novost) novità

4. star. notizia

5. pl. novice star. gazzettino, giornale