Franja

queen¹ [kwi:n] samostalnik
kraljica, vladarica (tudi figurativno)
kraljica (šah), dama (karta)
zoologija matica (pri čebelah)

queen consort kraljeva žena
queen dowager kraljica vdova
queen mother kraljica mati
queen of the Adriatic Benetke
queen of hearts lepotica
Queen Anne is dead! to je že stara stvar
in the reign of queen Dick nikoli
Queen's English pravilna, čista angleščina
britanska angleščina queen's weather sončen dan

quercus -ūs, f (starejša obl. *quercuus, od koder querquētum; najbrž iz *perqu̯u-s; prim. stvnem. forha = nem. Föhre, stvnem. fereh-eich želod) hrast, dob; poseb. poletni hrast (gnilec ali gnjelec), Jupitru posvečeno drevo: Varr., Ci., O., Ph., Col., Plin., Lucan., P. F. idr., quercūs aeriae V., aurītae, aridae H.; meton.

1. iz hrastovine ali hrastovega listja narejena stvar: npr. hrastova ladja (Argo): Val. Fl.; kopje: Val. Fl.; hrastova čaša: Sil.; Capitolina Iuv. hrastovo listje, hrastov venec, venec iz hrastovega listja (kot plačilo za rešitev kakega državljana v vojni); tako tudi: umbrata gerunt civili tempora quercu V., mediamque tuebere quercum O., praetextaque quercu stet domus O., emeritique gerens insignia domi, servati civis referentem praemia quercum Lucan.

2. želod (kolekt.): contingunt homini veteris fastidia quercūs Iuv.

Opomba: Gen. pl. quercorum: Ci. fr. ap. Prisc.

quite [kwáit] prislov
popolnoma, čisto, docela; resnično, zares (quite a gentleman)
precej, ravno, prav, zelo

quite a precej, zares
quite a few veliko, mnogo
quite other čisto drugačen
quite the thing prava stvar, kot je treba, primeren
not quite proper ne ravno primeren
Oh quite!; ali quite so! res je, se strinjam
she (he) isn't quite ni prava dama (ni pravi gospod)

rare [rɛ́ə] pridevnik
redek, nepogosten; sporadičen; izjemen, izreden, nenavaden; slab, tanek, razredčen
pogovorno odličen, izvrsten, sijajen, dragocen
pogovorno silno, strašno
sleng ne dovolj pečen, še krvav

rare and hungry strašno, zelo lačen
a rare book redka knjiga
rare fun nadvse smešna stvar
a rare good sign zelo dobro znamenje
it is rare(ly) that he comes on redko(kdaj) pride

rareté [rarte] féminin redkost; pomanjkanje; pičlost; rariteta, kurioznost

rareté des vivres pomanjkanje živil
une rareté redka stvar, redek predmet
étre, devenir d'une grande rareté biti, postati zelo redek

rayon [rɛjɔ̃] masculin (svetlobni) žasek, pramen; mathématiques polmer, radij; špica (d'une roue kolesa); polica; predal; commerce oddelek; sektor, okrožje, področje; agronomie brazda

rayon de miel sat(ovje)
à 5 kilomètres de rayon, dans un rayon de 5 kilomètres 5 km naokoli
en rayon (commerce) v zalogi
rayon d'action akcijski radij; področje
rayons pluriel cosmiques kozmični žarki
rayon d'espérance, d'espoir žarek upanja
rayon frontalier mejno okrožje
rayon de lumière, lumineux, de soleil žarek svetlobe (tudi figuré), sončni žarek
rayon de vente prodajni oddelek
rayons pluriel X, de Rœntgen rentgenski žarki
chef masculin de rayon šef, vodja oddelka
traitement masculin par les rayons zdravljenje z obsevanjem
tube masculin à rayons cathodiques cev s katodnimi žarki
(familier) cela n'est pas (de) mon rayon to se me ne tiče, to ni moja stvar
semer, planter en rayons sejati, saditi v ravni črti

razčístiti to clarify; figurativno to clear up, to disentangle, to solve, to elucidate

razčístiti nesporazum to clear up a misunderstanding
razčístiti se to become clear
razčístiti situacijo to clarify the situation
razčístiti stvar s kom to have it out with someone

raznésti ➞ raznašati; (eksplozija) to explode, to burst, to blow up

vročina je raznesla steklenico the heat burst the bottle
stvar se je raznesla the thing has got out (ali is being noised abroad)

razvédeti se to be learned; to come to light; to leak out; to become known

skrivnost se je razvedela the secret leaked out
včeraj se je razvedelo it was learned yesterday
stvar se je razvedela (news of) the matter got (ali leaked) out

rebuter [rəbüte] verbe transitif (gladko) odbiti, zavrniti; ne sprejeti; odvtniti od, zastuditi, zagabiti; vzeti pogum (quelqu'un komu); ostrašiti, navdati z antipatijo

rebuter les offres odbiti ponudbe
ce travail rebute to delo je odvratno, zoprno
se rebuter izgubiti pogum, dati se ostrašiti
rien ne le rebute nobena stvar mu ne vzame poguma, ga ne ostraši

récriminer [rekrimine] verbe intransitif, juridique protiobtožiti; protestirati, pritoževati se, ostro in z grenkobo kritizirati; familier nergati, zabavljati

récriminer contre tout le monde et à propos de tout protestirati proti vsemu svetu (vsem) in za vsako stvar

réd¹ -a order; (odlikovanje) decoration; (ocena) mark; (urejenost) tidiness

brez réda in disorder
v rédu (kot treba) in due order
v vzornem rédu in apple-pie order, shipshape, all shipshape and Bristol fashion
po abecednem rédu in alphabetical order, alphabetically
po vrstnem rédu by turns, one after the other
zaradi réda (pravilnosti) for regularity's sake
v gosjem rédu in single (ali Indian) file
v rédu! all right!, O.K.!; okay!
besedni réd word order
bojni réd battle array, order of battle
cestni prometni réd traffic regulations pl
dnevni réd order of the day, agenda
vozni réd (railway, bus) timetable
vrstni réd order of precedence
Red hlačne podveze Order of the Garter
frančiškanski réd religija Order of St. Francis of Assisi
kapucinski réd Order of Capuchins
meniški réd monastic order
nemški viteški réd Teutonic Knights
viteški réd order of knighthood
templarski réd Knights Templars
družbeni réd social order
smisel za réd sense (ali love) of order
mir in réd law and order
nekaj ni v rédu v njegovi glavi (figurativno) he has a screw loose (in his head)
to ni v rédu (prav) this is not right (ali proper), this is not as it should be
račun je v rédu the bill (ali account) is correct
z njo ni nekaj v rédu there is something amiss (ali wrong) with her
soba je v najlepšem rédu the room is in apple-pie order
vse je v rédu all is in order, all is right
biti na dnevnem rédu to be on the agenda
dobil je dober (slab) réd (v šoli) he got good (bad) marks
sedaj je stvar v rédu the matter is settled now
dati, spraviti v réd to put in order, to tidy, to make tidy
imam rad réd I like things tidy (ali shipshape)
manjka mu réda he lacks order, he is unmethodical
vse iz réda spraviti to throw everything out of gear
držati, vzdrževati réd to keep order
obdržati na dnevnem rédu to keep on the agenda
pozvati k rédu (npr. demonstrante) to call to order
priti iz réda to come out of order
(v)stopiti v (cerkveni) réd to take holy orders, to go into the Church
zopet vzpostaviti réd to restore order

red-hibeō -ēre -uī -itum (re in habēre)

1. (po)vrniti ((po)vračati): alicui viaticum Pl., sumptūs Cod. I. tožbene (sodne) stroške.

2. kot trgovski t.t. kupljeno stvar radi kake pomanjkljivosti ali najdene poškodbe
a) (o kupcu) vrniti (vračati), nazaj dati (dajati): Icti. idr., aedes Pl., nisi vitia dixeris, redhibeatur mancipium iure civili Ci. se sme suženj dati nazaj, se sme suženj vrniti, eunuchum quasi morbosum Gell.
b) (o prodajalcu) nazaj vzeti: ancillam Pl.

reduvia (mlajše red-ivia) -ae, f (iz *reduere kakor ex-uviae iz exuere; prim. redivīvus) zanohtnica, nohtni zadirek, vrasel noht: v pl.: Plin., reduviae et quae in digitis nascuntur pterygia Plin., reduviam appellant, cum circa ungues cutis se resolvit Fest.; preg.: cum capiti Sex. Roscii mederi debeam, reduviam curem Ci. ne da bi mislil na glavno stvar (= rešitev življenja), se mudim z malenkostjo; kot psovka: rediviae flagri! Tit. fr.

reed [ri:d]

1. samostalnik
trst, trstje
poetično trstna piščal, trstenica
figurativno pastirska pesem, pastoralna poezija
glasba ustnik; cev (orgel); motek, tuljava (za navijanje preje); glavnikast greben pri tkalnih statvah

the reeds množina, glasba piskala
broken reed zlomljen trst, figurativno oseba ali stvar, na katero se človek ne more zanesti
to lean upon a broken reed figurativno opirati se na zlomljen trst, opirati se, zanesti se na nestanovitno osebo ali na nezanesljivo stvar

2. prehodni glagol
pokriti (streho) s trstjem; pripraviti (slamo) za prekritje strehe
glasba opremiti (instrument) z ustnikom

rē-fert, rē-ferre, rē-tulit (prvotno *id rēs fert „zadeva to prinaša“, „ zadeva tako nanese“, *id mea res fert „moja zadeva to prinaša (tako nanese)“, „meni je (gre) v korist“, „v mojem interesu je“; quid rēs fert? „kaj prinaša (kako nanese) zadeva?“; ko je iz *rēs fert nastala obl. rēfert, so šteli rē za abl. in mu pristavljali meā, tuā, nostrā itd. nam. meă, tuă, nostră itd.; od tod pf. rētulit nam. rēs tulit) stati, biti komu do česa, biti na čem, stati na čem, zaleči, deti (npr. veliko, nič ne deti), biti v prid, biti v korist, koristiti; abs.: bona Seiani ablata, ut in fiscum cogerentur, tamquam referret T. kakor da bi to kaj zaleglo. Stvar, do katere je komu: z ACI: refert nos publica recuperare Ci., abs te ius dici Ci., mutari pabula V.; z inf.: numero comprendere refert V., neque refert videre Ci., retulit non suscepisse Ter.; z odvisnim vprašalnim stavkom: Iuv., Sen. ph., Plin. iun. idr., quid refert, utrum voluerim fieri an gaudeam factum Ci., refert, consul an dictator an praetor spoponderit L., referre arbitrabatur, cuiusmodi victoria esset futura Auct. b. Afr.; z ut in cj.: Ter. idr., referre videtur, ut, qui fortis erit, sit felicissimus idem Iuv., ut … statum … observemus Col.; z neutr. pron.: hoc refert Pl., Ter., id, quod refert Pl., Ter., Ci. idr.; neklas. s subst. v nom.: magni refert studium atque voluptas Lucr., locorum natura Plin. Oseba ali stvar, kateri je do česa: z abl. meā, tuā, suā, nostrā, vestrā: tuā istuc refert maxume Pl., id meā minime refert Ter., non ascripsi id, quod tuā nihil referebat Ci.; z gen.: Plin. iun., Plin. idr., faciendum aliquid, quod illorum magis quam suā retulisse videretur S., neque refert cuiusquam T., ipsius ducis hoc referre videtur Iuv., plurimum refert compositionis Q.; z dat. (neklas.): quoi rei id te assimulare retulit? Pl., dic, quid referat intra naturae fines viventi, iugera centum an mille aret? H., non referre dedecori, si … T.; z ad in acc.: quam ad rem istuc refert? Pl. Na vprašanje koliko? z gen. pretii (analogno z glag. cene) parvi, magni refert Ci.; večinoma (analogno po glag. interest) z adj. v acc. neutr.: quid, multum, plus, plurimum, nihil, nimium idr.: Ci. idr.; tudi z adv.: maxime Pl., minime Ter., refert magno opere id ipsum Ci.

reflection [riflékšən] samostalnik (zlasti)
fizika odsev, odraz, odboj, odbijanje (svetlobe, toplote, barve itd.)
figurativno posledica, vpliv
fiziologija refleks, refleksna kretnja; refleksija, premišljevanje, razmišljanje; misel, modra beseda; presoja; obdolžitev, očitek, neugodna sodba, graja (on zaradi, gledé)
slaba luč, sramota

on (serious) reflection po (resnem, zrelem) premisleku, če vse prav premislimo
angle of reflection odbojni kot
to be a reflection on s.th. slabo luč metati na kaj
to cast reflections upon s.o.'s character neugodno se izraziti o značaju kake osebe
this matter needs reflection to zadevo (stvar) je treba dobro premisliti
to see one's reflection in a glass, in the water videti svoj odsev v zrcalu, v vodi

regarder [rəgarde] verbe transitif (po)gledati, motriti, zreti; smatrati, imeti za; upoštevati, vzeti v premislek, uvaževati, ozirati se na, gledati na; tikati se, zadevati; stati, ležati nasproti (quelque chose čemu); verbe intransitif videti, gledati (par la fenêtre skoz okno); čislati, pripisovati veliko vrednost (à quelque chose čemu)

vous ne m'avez pas regardé (familier) ne računajte name!
quand il achéte, il n'y regarde pas kadar kupuje, ne gleda na denar, na izdatke
regarder avec convoitise poželjivo gledati, škiliti na
regarder quelqu'un comme une bête curieuse nesramno koga gledati
regarder à la dépense varčevati z izdatki, gledati na izdatke
regarder quelqu'un dans le blanc des yeux ostro koga pogledati
regarder derrière soi nazaj pogledati
regarder du coin de l'œil, à la dérobée, par en-dessous skrivaj pogledati
y regarder à deux fois dobro si premisliti
regarder en face, fixement strmeti (quelqu'un v koga)
regarder le danger en face pogumno zreti nevarnosti v obraz
regarder de haut en bas pogledati od glave do nog, od vrha do tal
il ne regarde que son intérêt on gleda le na lastno korist, na lasten interes
regarder aux mains de quelqu'un (figuré) gledati komu na prste
regarder de près od blizu motriti, figuré točno paziti na
ne pas y regarder de trop près zatisniti eno oko
regarder de travers (figuré) postrani, grdo (po)gledati
il ne faut pas y regarder de si près tega ni vzeti tako natančno
se contenter de regarder le opazovati
(familier) regardez voir! poglejte no!
cela ne me regarde pas to me ne tiče, mi ni mar, me ne briga, ni moja stvar
se regarder comme le centre de l'univers smatrati se za središče sveta
il ne s'est pas regardé sebe ne vidi (ima sam napake, ki jih očita drugim)
un chien regarde bien un évêque (proverbe) še pes (lahko) škofa pogleda

reír* s smehom sprejeti, zasmehovati; smejati se, šaliti se

todos reían (con) sus chistos vsi so se smejali njegovim šalam
reír a boca llena od srca se smejati
reír a carcajadas na vse grlo se smejati
no tengo ganas de reír ni mi do smeha
dar que reír (a) v smeh spraviti, razvedriti
no me haga V. reír ne smešite se
no es cosa de reír to ni smešna stvar
echarse a reír (glasno) se zasmejati
reírse smejati se
reírse de alg. zasramovati koga, zasmehovati
no hay que reírse to ni nič smešnega
¡ríete tú! to si lahko misliš!
¡me río de ello! se požvižgam na to!
¡ríase V. de la juventud! (ironično) to Vi imenujete mladost!

Rennen, das, dirka; tekma, tekmovanje; das Rennen machen zmagati; gut im Rennen liegen imeti dobre šanse; das Rennen aufgeben odstopiti, figurativ dvigniti roke; das Rennen ist gelaufen figurativ stvar je odločena