Franja

trabucar [c/qu] v nered spraviti, zmešati; zamenjati (pojme, besede); zbegati

trabucarse zagovoriti se, zatakniti se (komu)

trance [tra:ns ameriško træns]

1. samostalnik
trans; ekstaza, zamaknjenost; hipnoza; omamljenost
medicina nezavest, togost mišic

2. prehodni glagol
poetično navdušiti, prevzeti; spraviti (koga) v ekstazo, v trans

trāns-igō -ere -ēgī -āctum (trāns in agere)

I. skozi (po)gnati (poganjati), potisniti (potiskati), (po)riniti (porivati), zadreti (zadirati), prebosti (prebadati); le pesn. in poznolat.: Lucan., Aur. idr., gladio pectus Pl., se ipsum gladio T., per pectora ensem Sil., ferrum per ambos pedes Sen. tr., iuvenem cuspis transigit Sil., hominem (sc. amoris) toxico Caecil. —

II. trans.

1. dovršiti (dovrševati), konč(ev)ati, dokončati (dokončevati, dokončavati), dognati (doganjati), spraviti (spravljati) do konca, opraviti (opravljati): Ter. idr., fabulam Pl., non futura, sed transacta perpendimus Cu., transactis rebus, quae agendae erant L., transactis iam meis partibus Ci., post transacta convivia Sen. ph.; impers.: sin transactum est Ci. ep. če pa je končano.

2. kak posel opraviti, narediti, izvesti, izpeljati, izvršiti, speljati, dokončati, dovršiti: rem, negotium Ci., reliqua cum Bestiā transigit S.; occ. intr. dogovoriti (dogovarjati) se s kom glede česa, o čem, opraviti (opravljati) kaj s kom glede česa, poravna(va)ti se s kom, skleniti (sklepati) s kom poravnavo (pogodbo, dogovor), pogoditi se s kom, poravna(va)ti se s kom, dogovoriti (dogovarjati) se s kom, sporazume(va)ti se s kom o čem, glede česa: cum reo Ci., ut cum Chrysogono transigeret atque decideret Ci., rem cum aliquo Ci., L., inter se T.; subst. pt. pf. pass. trānsāctum -ī, n poravnava, pogodba, dogovor: Ulp. (Dig.) = transactum negotium: Pap. (Dig.).

3. metaf. intr. narediti čemu konec, prenehati kaj, (do)končati, opraviti, skončati, zaključiti, skleniti kaj, biti gotov s čim: Ap. idr., Cremonae interim transegimus T., transigite cum expeditionibus T.; impers.: bellorum egregii fines, quotiens ignoscendo transigatur T. se konča, pulchre fuerit cum materia tumultu et clamore transactum Q., cum spe votoque uxoris semel transigitur T. zakonska zaobljuba se naredi le enkrat, transactum de partibus ratus Fl. meneč, da je po njih; occ. trans. čas prebi(ja)ti, preživeti (preživljati): tempus per ostentationem T., tempus per otium T., tempus venationibus T., pueritiam per omnem artium cultum T., placidas sine suspirio noctes Sen. ph., diem sermonibus Plin. iun., mense transacto Suet., transacto tribuniciae potestatis tempore Suet.

Opomba: Star. obl. transaxim = transegerim Pac. fr.

trāns-mittō (trā-mittō) -ere -mīsī -missum (trāns in mittere)

I. trans.

1. poslati (pošiljati), odpraviti (odpravljati) ali spraviti (spravljati) čez (skozi) kaj, preko česa, na drugo stran, prepeljati (prepeljevati, prepeljavati): Pl., Col. idr., legiones Vell., pecora in campum T. spraviti (sc. čez vodovje), prepeljati, equitatum celeriter (čez reko) C., cohortem Usipiorum in Britanniam T., classem in Euboeam ad urbem Oreum L., magna classis in Siciliam transmissa L., Ligures in naves impositos praeter oram Etrusci maris Neapolim L.; pren.: bellum in Italiam L. ali cum opibus suis vitia quoque Romam Iust. zanesti (zanašati), vim in me T. uporabiti (uporabljati), poseči (posegati) po …

2. pustiti (puščati), spustiti (spuščati) čez ali skozi (kaj): equum per amnem L., exercitum per fines L. vojski dovoliti prehod čez ozemlje, ut vehem faeni large onustam transmitteret Plin., lucem Sen. ph. prepuščati, imbres Plin., Favonios Plin. iun., venenum transmisit alvo T. je dal od sebe, je vrgel iz sebe, je izbruhal; pren. prepustiti (prepuščati) = pozabiti (pozabljati): animo … transmittente quicquid acceperat Sen. ph. pozabljajoč, pozabljiv; occ.
a) prebosti (prebadati), pretakniti (pretikati), predreti (predirati) kaj s čim, zabosti (zabadati) kaj v kaj ali skozi kaj, vtakniti (vtikati) kaj skozi kaj: pectus cuspide Sil., pectus transmittit cuspis Sil., facem per pectus Sen. tr., acum duplicem muliebrem capillum ducentem Cels.
b) (po)čez (poprek) položiti (polagati): transmissum per viam tigillum L., super templum Augusti ponte transmisso Suet.

3. mimo pustiti (puščati): agmina Val. Fl., hastam Stat.

4. metaf.
a) prepustiti (prepuščati), izročiti (izročati), zaupati, preda(ja)ti, poveriti (poverjati), dati (dajati) v roke komu kaj: poma servis T., huic hoc tantum bellum Ci.
b) preda(ja)ti, preodda(ja)ti, odstopiti (odstopati), prepustiti (prepuščati): hereditatem filiae Plin. iun., munia imperii T., res matris alicui Ap.; z nakupom: ut illam transmittas sibi Pl.
c) posvetiti (posvečati): suum tempus temporibus amicorum Ci., vigiles operi noctes Suet.
d) „puščati mimo“ = prebi(ja)ti, preživeti (preživljati), presta(ja)ti: tempus Plin. iun., quattuor menses hiemis inediā Plin., steriles annos Stat., ille, cui multi anni transmissi sunt Sen. ph. so prešla, secessūs voluptates Plin. iun. uži(va)ti, okusiti (okušati), discrimen (nevarnost, odločilni trenutek pri bolniku) Plin. iun., febrium ardorem Plin. iun.
e) ne (z)meniti se za kaj, ne ozreti (ozirati) se na kaj, vnemar pustiti (puščati), pri miru pustiti (puščati), zanemariti (zanemarjati), opustiti (opuščati): apud quos inania transmittuntur T., Hypaepeni transmissi ut minus validi T., leo … imbelles vitulos transmittit Stat. se … ne dotakne, transmittere Gangem Cu. opustiti zavojevanje Gangesa, Iunium mensem T. pustiti, da preteče; poseb. v govoru izpustiti (izpuščati), ne omeniti (omenjati), ne vzeti (jemati) v misel (obravnavo, pretres, o(b)zir, poštev), ne meniti se za kaj, ne ozirati se na kaj, zamolč(ev)ati, (molče) preskočiti (preskakovati): Scaurum (sc. Vespasiani nomen) silentio T., sententiam silentio T., haud fas, Bacche, tuos tacitum transmittere honores Sil., qui in praeturā omnibus edictis sine honore ac mentione ullā eum transmiserat Suet. —

II.

1. intr. prepeljati (prepeljevati, prepeljavati) se, voziti se, peljati se, prevažati se čez, preko česa kam: Suet. idr., sin ante transmisisset Ci. ep., ab eo loco conscendi (sem se vkrcal), ut transmitterem Ci. ep., Cyprum Cu., inde transmittebam Ci., Uticam a Lilybaeo, ex Sardiniā in Africam L.; pass. impers.: in insulam transmissum est L.; metaf. (k drugi stranki, na drugo stran) prestopiti (prestopati): ad Caesarem Vell.

2. prekoračiti (prekoračevati), prečiti, prečkati, iti čez (preko) česa, preiti (prehajati) čez ali skozi kaj, prehoditi, prehite(va)ti, preleteti (preletati, preletavati), preteči (pretekati), (pre)pluti, preplavati, plavati čez kaj, preko česa (z acc. kraja, ki pa je zgolj odvisen od praep. trans): Alpes L., Hiberum L., Euphratem ponte T., fluvium nando Stat., lacum nando Sil., mare Plin. preplavati, tot maria Ci. (o osebah) prepluti, grues maria transmittunt Ci., cervi campum cursu transmittunt V., transmittere cursum (pot) V., murales fossas saltu Stat. preskočiti; pass.: quos (sc. sinūs) transmitti oporteret Ci. ep., flumen ponte transmittitur Plin. iun., transmisso amne Tigri T., clementi transmisso clivulo Ap.

3. čez kaj, skozi kaj, prek(o) česa vreči, metati, zagnati (zaganjati), pognati (poganjati): tectum lapide vel missili Plin., flumina disco Stat.; pesn. metaf.: quantum Balearica torto funda potest plumbo medii transmittere caeli O. premeriti.

trāns-mōveō -ēre (trāns in mōvēre) na ono stran, prek(o), čez spraviti (spravljati), premestiti (premeščati): Syriā legiones T.; pren. prenesti (prenašati), pripisati (pripisovati): labore alieno magno partam gloriam verbis in se Ter. sebi pripisati (pripisovati), rem a nobis alio M.

trāns-mūtō -āre (trāns in mūtāre)

1. čez (preko) spraviti (spravljati), premestiti (premeščati), prestaviti (prestavljati): aegros ad alium locum Cael.

2. zamenjati (zamenjevati, zamenjavati), spremeniti (spreminjati): dextera laevis Lucr., fortuna transmutat incertos honores H.

transport² [trænspɔ́:t] prehodni glagol
prevažati; prenesti, prenašati, transportirati, voziti, odposlati; odnesti; odvesti, deportirati
figurativno prevzeti, razburiti
zastarelo spraviti na oni svet

he was transported by joy bil je ves iz sebe od veselja
they stood transported with amazement stali so čisto prevzeti od začudenja

trastornar prevrniti, pre-, raz-metati; razdreti; v nered spraviti, zmešati; omamiti

trastornar el juicio (a) zmesti koga, znoriti koga, komu glavo zmešati
trastornarse znoreti

tree [tri:]

1. samostalnik
drevo; steblo, deblo
zastarelo križ, vislice
tehnično gred, vreteno

tree of bearing age rodovitno drevo
tree of knowledge of good and evil Biblija drevo spoznanja
tree calf fino telečje usnje za vezavo knjig z liki, podobnimi steblom
boot tree kopito za škornje
cross trees navtika lesen križ na vrhu jambora
family tree, genealogical tree rodovnik
rose tree rožni grm
at the top of the tree figurativno na največjem položaju v svojem poklicu
to be up a tree pogovorno, figurativno biti v stiski, v škripcih, v brezizhodnem položaju
he cannot see the wood for the trees figurativno zaradi dreves (od samih dreves) ne more razpoznati gozda
as the tree is, so is the fruit jabolko ne pade daleč od drevesa

2. prehodni glagol
pognati, spoditi (žival) na drevo; dati na kopito
figurativno, pogovorno spraviti v škripce, v stisko, v težave (koga)

the dog treed the squirrel pes je prepodil veverico na drevo

treten (trat, getreten) stopiti, stopati; hinein: vstopiti, vstopati, hinaus: izstopiti, izstopati, über: prestopiti, prestopati; mit den Füßen: hoditi po (čem), pohoditi (kaj), teptati, poteptati; (einen Fußtritt geben) brcniti, brcati; eine Delle: z brco narediti; Geflügel, Federwild: spraviti se na (der Hahn tritt die Henne petelin s spravi na kokoš); sich etwas treten in den Fuß usw.: zadreti si v nogo;
auf: auf die Zehen treten stopiti na prste; auf jemandes Seite treten postaviti se na stran (koga); auf das Gas(pedal)/die Kupplung treten pritisniti na plin/sklopko;
durch: eine Spur durch etwas treten shoditi potko/sled po;
gegen: treten gegen etwas brcniti v (kaj);
hinter: hinter die Wolken treten Sonne: skriti se za oblake;
in: in die Pedale treten poganjati pedale; Samen usw.: in die Erde treten zahoditi (seme v zemljo); in Erscheinung treten pojaviti se, pokazati se; in den Stand der Ehe treten stopiti v zakonski stan; in einen Streik treten začeti stavkati; in Verbindung treten mit povezati se z, navezati stike z;
nach: treten nach brcati v/poskusiti brcniti (koga, kaj);
über: übers Ufer treten [Fluß] Fluss: prestopiti bregove;
von: von einem Fuß auf den anderen treten prestopati se; sich den Schmutz von den Schuhen treten obrisati si čevlje;
zu: zur Seite treten stopiti vstran, figurativ umakniti se; zu Tode treten poteptati; kürzer treten figurativ omejevati se, omejiti se

trifouiller [trifuje] verbe transitif, familier premetavati, spraviti v nered, razkopati, prebrskati; figuré postaviti na glavo; verbe intransitif brskati (dans le tiroir po predalu)

trim² [trim]

1. prehodni glagol
urediti, v red spraviti, namestiti; pripraviti; opremiti; obleči, odeti (with z)
okrasiti, okititi, dekorirati; obšiti, zarobiti, garnirati (obleko, klobuk itd.) (with z)
počesati, ostriči, pristriči (lase, brado) (off, away)
obrezati (nohte); oklestiti, pristriči (drevje, živo mejo); kopuniti (petelina); (pod)netiti, podkuriti (ogenj); prirezati, utrniti (stenj sveče); očistiti (svetilko); obtesati (les)
navtika dobro namestiti (tovor); natovoriti ladjo, kot treba; uravnotežiti ladjo; obrniti jadra proti vetru
vojska nameriti top
pogovorno ukoriti, grajati, ozmerjati; premlatiti, pretepsti; potolči, poraziti
sleng prevarati, ogoljufati, oslepariti

2. neprehodni glagol
figurativno iskati ravnotežje, kolebati, nihati
politika prilagoditi se, najti ali obdržati srednji kurz, lavirati

to trim a Christmas tree okrasiti božično drevo
to trim s.o.'s jacket izprašiti komu hlače, nabiti, našeškati, premlatiti koga
to trim one's sails to every wind figurativno obračati plašč po vetru
to trim shore figurativno plavati čisto ob obali (ribe)
to trim with the times politika, figurativno voditi oportunistično politiko
to trim away, to trim off prehodni glagol odstriči, odrezati
to trim up prehodni glagol čedno obleči; okrasiti, nališpati

3. pridevnik
v dobrem stanju, v redu, urejen; čist, čeden, negova.n, lep, lepo oblečen; eleganten, koketen; čedne postave; ugoden; spreten

4. prislov
urejeno, čedno, lepó

troubler [truble] verbe transitif kaliti; motiti; spraviti v nered; zbegati, zmesti, vznemiriti; prekiniti; preprečiti, prekrižati (namero, načrt); povzročiti razdor; pokvariti (veselje)

se troubler skaliti se, postati kalen, moten; pooblačiti se; zbegati se, zmesti se, izgubiti prisebnost; vznemiriti se, postati nemiren (de zaradi); popustiti (spomin)
troubler l'eau (s)kaliti vodo
troubler l'ordre public kaliti javni mir
troubler le candidat zmesti kandidata
troubler la digestion povzročiti motnje v prebavi
troubler les plans, les projets de quelqu'un preprečiti, prekrižati komu načrte
troubler le silence, le sommeil, le repos de quelqu'un prekiniti tišino, spanje, počitek komu

tuer [tɥe] verbe transitif ubiti, pobiti; figuré spraviti s poti; zaklati (živino); uničiti; figuré nadlegovati, moriti, iti na živce (quelqu'un komu)

se tuer ubiti se; napraviti samomor; najti (svojo) smrt, smrtno se ponesrečiti; figuré zelo si prizadevati (à za)
bon à tuer (figuré) neznosen
il est à tuer človek bi ga ubil, tako je tečen
tuer dans l'œuf zatreti v kali, zadušiti
tuer le temps ubijati čas
tuer le ver na tešče popiti šilce žganja
(familier) il n'a jamais tué personne (figuré) on ni zloben
tuer quelqu'un avec ses questions moriti koga s svojimi vprašanji
ceci tuera cela novo bo ubilo staro
se tuer de travail garati, ubijati se z delom
je me tue à vous le répéter neprestano vam to ponavljam
il s'est tué dans un accident, en voiture smrtno se je ponesrečil z avtomobilom
tuer quelqu'un d'un coup de fusil ustreliti koga

tumble² [tʌmbl] neprehodni glagol
pasti, telebniti, štrbunkniti, zrušiti se, prevrniti se, prekopicniti se, kozolce prevračati; poskakovati, skakati, delati salte (kot kak akrobat); valiti se sem in tja, prevračati se, premetavati se (v postelji); spotakniti se; slepo zdrveti, planiti
sleng naglo padati (o cenah); pridrveti, privihrati, pridivjati kot vihar, prihiteti, prileteti

tumble to sleng nenadoma razumeti, dojeti, doumeti; privoliti v, veseliti se, vzljubiti
prehodni glagol
podreti, zrušiti, prevrniti, prekucniti; prebrskati, spraviti v nered, premeta(va)ti; zagnati, zalučati; zmečkati; ustreliti

to tumble into bed pasti, zvaliti se v posteljo
they tumbled him into the river vrgli so ga v reko
your bed is all tumbled vaša postelja je vsa razmetana
I did not tumble to the joke at first sprva nisem razumel šale (dovtipa)
he tumbled into an old friend slučajno je naletel na starega prijatelja
the waves tumble and toss valovi se valijo sem in tja
the wall finally tumbled končno se je stena (zid) zrušila
to tumble a hare with a shot z enim strelom podreti zajca

turn² [tə:n]

1. prehodni glagol
(za)vrteti (v krogu); obrniti, obračati, narobe obrniti; preobrniti, prekopati; odbiti, odvrniti; spremeniti smer, dati drugo smer; odločiti; spremeniti (v), predrugačiti, pretvoriti; prevesti (tekst); skisati (mleko); prekoračiti, preiti; obiti
vojska obkoliti; izogniti se; zaviti okoli, obrniti, nameriti (korak itd.); napotiti, nagnati, spoditi (into v)
šport delati (prekuce, salte, kolo); otopiti, skrhati (nož); naščuvati, nahujskati (against proti)
zmešati (glavo), zmesti, znoriti
ekonomija v denar spraviti, unovčiti; stružiti, zaokrogliti, zaobliti, dati okroglo obliko; lepo oblikovati
figurativno lepo formulirati (stavek)
zastarelo speljati na kriva pota, zapeljati; spreobrniti

2. neprehodni glagol
vrteti se, dati se vrteti; obračati se, obrniti se; prevračati se, prevrniti se
figurativno postaviti se na glavo; postati omotičen; zaviti, kreniti, napraviti zavoj; zateči se (to k)
obrniti se, pogledati nazaj; oprijeti se, lotiti se, ukvarjati se; spremeniti se, spremeniti naravo; skisati se (mleko), postati (žaltav itd.), pokvariti se; stružiti se, postati top, skrhati se (nož)
zastarelo prebegniti, postati uskok (odpadnik, dezerter)

to turn an attack vojska odbiti napad
to turn the (ali one's) back (up)on hrbet obrniti (pokazati); obrniti se proč od
to turn bankrupt priti pod stečaj (v konkurz), bankrotirati, doživeti bankrot, priti na boben
he turned many books in his life figurativno mnogo je prebral v svojem življenju
to turn s.o.'s brain znoriti koga
his brain has turned with overwork zmešalo se mu je zaradi čezmernega dela
to turn bridle obrniti se, začeti se umikati
to turn bear (bull) ekonomija špekulirati na padec (dvig) cen in tečajev na borzi
to turn into cash spraviti v denar (gotovino), unovčiti
to turn the cat in the pan figurativno stvar (že nekako) urediti, v red spraviti
to turn Catholic postati katoličan
to turn the cheek figurativno obrniti (nastaviti) tudi drugo lice, požreti (kaj) zaradi (ljubega) miru
to turn one's coat figurativno obrniti, obračati plašč (po vetru)
he turned his coat izneveril se je svoji stranki, postal je odpadnik
to have an old overcoat turned dati si obrniti star površnik
turned commas narekovaj
to turn colour spremeniti barvo (postati bled ali rdeč)
to turn a compliment napraviti lep poklon (kompliment)
to turn a street corner zaviti okoli uličnega vogala
to turn the corner figurativno srečno prebroditi krizo
to turn a difficulty izogniti se težavi, obiti težavo
to turn a deaf ear narediti se gluhega (to za), ne hoteti slišati
to turn to a dictionary zateči se k slovarju
to turn to the doctor obrniti se na (konsultirati) zdravnika
to turn the edge of a knife skrhati nož
to turn the edge of a remark napraviti opazko manj ostro, omiliti opazko
to turn English into Slovene prevesti iz angleščine v slovenščino
to turn king's (ameriško state's) evidence pravno postati glavna obremenilna priča
he is just turning 50 pravkar je prekoračil 50. leto
to turn a film snemati film
to turn one's face to the wall obrniti obraz proti steni, figurativno biti pripravljen za smrt, (hoteti) umreti
to turn the enemy's flank obiti sovražnikov bok
to turn s.o.'s tiank figurativno prelisičiti koga, premagati koga v debati
to turn one's flght northwards usmeriti svoj polet proti severu
to turn ground prekopati zemljo
his hair has turned grey osivel je
to turn one's hand to s.th. lotiti se, oprijeti se česa
she can turn her hand to anything ona je zelo spretna, praktična
not to turn a hand to help s.o. s prstom ne migniti, da bi komu pomagali
my head turns vse se mi vrti v glavi
his head turned with the success uspeh mu je stopil v glavo
to turn one's head obrniti glavo, pogledati nazaj
to turn s.o.'s head zmešati komu glavo
to turn headsprings šport delati (vrteti) kolesa
to turn head over heels prekucniti se, prekopicniti se
to turn s.o.'s heart figurativno pregovoriti koga
to turn s.th. inside out obrniti kaj (narobe), zvrniti kaj
the joke was turned against me šala je letela name
the key won't turn ključ se ne mara zavrteti
the leaves are beginning to turn listje začenja spreminjati barve
to turn to the left obrniti se, kreniti, zaviti na levo
to turn loose odvezati, izpustiti koga (na prostost); popustiti; ameriško streljati, ustreliti
to turn s.o. mad napraviti koga blaznega
you will turn me mad zblaznel, znorel bom zaradi vas
the milk has turned (sour) mleko se je skisalo
the warm weather has turned the milk (sour) toplo vreme je skisalo mleko
to turn s.th. in one's mind premišljevati kaj
to turn pale postati bled
it turned her pale prebledela je ob tem
to turn an honest penny živeti od poštenega dela (zaslužka)
to turn s.th. to one's profit obrniti kaj v svojo korist, izkoristiti kaj
to turn rancid postati žaltav
to turn s.o. to religion spreobrniti koga (k veri)
to turn and rend napasti s sramotenjem
to turn the scale nagniti tehtnico, figurativno odločifi (kaj)
to turn s.o. sick povzročiti komu slabost
she turned sick slabo ji je postalo, morala je bruhati; zbolela je
to turn a somersault napraviti prekuc, salto
to turn one's steps home kreniti domov
my stomach turns (at) želodec se mi obrača (ob), vzdiguje se mi
it turns my stomach ob tem se mi obrača želodec
to turn a table leg stružiti nogo za mizo
to turn the tables (up)on s.o. figurativno obrniti argumente proti komu, obrniti položaj
to turn tail obrniti se, stisniti rep med noge, zbežati
the tide has turned nastopila je oseka, figurativno sreča se je obrnila (se obrača)
to turn one's thumb down figurativno odkloniti, ne hoteti
to turn traitor postati izdajalec
to turn turtle navtika, sleng prevrniti se
to turn upon s.th. biti odvisen od česa
to turn everything upside down postaviti vse na glavo
the boat turned upside down čoln se je prevrnil
my umbrella turned inside out dežnik se mi je obrnil (sprevrgel)
to turn a Latin verse skovati latinski stih
to turn water into wine spremeniti vodo v vino
my coat won't turn water moj plašč ni nepremočljiv
I don't know which way to turn ne vem, po kateri poti naj krenem, figurativno ne vem ne kod ne kam; ne vem, kaj naj naredim
to turn a wheel (za)vrteti kolo
the wheel turns kolo se vrti
the wind has turned zapihal je drug veter (tudi figurativno)
the whole world has turned topsy-turvy cel svet je postavljen na glavo
this wood turns well ta les se dobro struži
even a worm will turn figurativno tudi najmirnejši človek se brani, če je napaden

turn over prehodni glagol
obrniti; prevrniti; odložiti, odgoditi; obrniti stran, prelistavati (knjigo); izročiti, predati, prenesti, prepustiti (komu kaj); premisliti, pretehtati, razmisliti
ekonomija doseči (blagovni, denarni) promet, iztržiti; spraviti v nered
neprehodni glagol
prevrniti se; obrniti se (na stran); obračati se, premetavati se (v postelji)
figurativno presedlati, preiti (k drugi stranki)

the car (was) turned over avto se je prevrnil
he has turn overed over the business to his partner prepustil je posle svojemu družabniku
he turns over 1000 per annum (a week) on ima 1000 funtov prometa na leto (na teden)
to turn over a new leaf figurativno poboljšati se, začeti novo življenje
to turn a matter over and over in one's mind dobro premozgati zadevo
I have turned the question over more than once pretehtal sem problem več kot enkrat
the thief was turned over to the police tata so izročili policiji

übersetzen¹, intransitiv iti preko (reke); transitiv spraviti čez/preko; Musik Hände, Füße beim Spielen: prekrižati

udíviti ùdīvīm
I. spraviti v začudenje: udiviti koga; njegovo tajanstveno pričanje udivi braću
II. udiviti se začuditi se

udobròvoljiti, udobrovòljiti -bròvoljīm
I. spraviti koga v dobro voljo: to ga je još više udobrovoljilo
II. udobrovoljiti se postati dobre volje: šutio je misleći da će se ona već udobrovoljiti