líti (líjem) imperf. ➞ zaliti
1. diluviare, piovere (a dirotto), cadere, scorrere, grondare; inondare
2. (liti solze) piangere, versare lacrime; (liti luč) mandare luce:
luna lije bled svit la luna manda una luce pallida
3. knjiž. (širiti se) diffondersi, spargersi
4. (množično se premikati) riversarsi:
po vseh poteh so lili begunci v mesto per tutte le strade si riversavano i profughi alla volta della città
5. impers. piovere:
lije kakor iz škafa, vedra, kakor za stavo piove a catinelle, a dirotto
6. (ulivati) fondere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. na bojišču je lila kri v potokih sul campo di battaglia scorrevano fiumi di sangue
pog. kar lilo je iz njega aveva una forte diarrea
Zadetki iskanja
- livreja samostalnik
1. pogosto v leposlovju (uniforma) ▸ libéria, személyzet díszes egyenruhájalakaj v livreji ▸ libériás lakáj, libériás inasportir v livreji ▸ libériás portásslužabnik v livreji ▸ libériás szolgableščeča livreja ▸ fényes libériakraljevska livreja ▸ királyi libériahotelska livreja ▸ szálloda libériájaVratar v hotelski livreji ju je spoštljivo pozdravil in jima odprl vrata. ▸ A szálloda libériájába öltözött portás tiszteletteljesen köszöntötte őket és kinyitotta előttük az ajtót.
Oprijete črne majice in hlače so dopolnjene z belimi in z motivi delov človeškega telesa poslikanimi livrejami. ▸ A szűk fekete ingeket és nadrágokat fehér, emberi testrészek motívumaival díszített libériák egészítették ki.
2. (o dizajnu in barvah) ▸ arculat, fényezés
Renault bo šele leta 2002 na Benettonove dirkalnike pritisnil svojo značko in jih prebarval v svojo livrejo. ▸ A Renault a Benetton versenyautót csak 2002-ben jelölte meg a saját emblémájával és fényezte át a saját színeire.
Ponudba je upoštevala nekatere zahteve ministrstva italijanske vlade, zato naj bi imela družba v prihodnje avtonomno vlogo, italijansko identiteto, svojo znamko, logo in livrejo. ▸ Az ajánlat figyelembe vette az olasz kormány minisztériumának előírásait, ezért a vállalat a jövőben önálló szerepet, olasz identitást, saját márkát, logót és arculatot kap. - ljubezen samostalnik
1. (močna naklonjenost) ▸ szeretetbožja ljubezen ▸ isteni szeretetmaterinska ljubezen ▸ anyai szeretetočetovska ljubezen ▸ apai szeretetkrščanska ljubezen ▸ keresztényi szeretetdomovinska ljubezen ▸ hazaszeretetbrezpogojna ljubezen ▸ feltétel nélküli szeretetNekoč bom zaslužil dovolj denarja in poplačal tvojo brezpogojno ljubezen. ▸ Egy nap elég pénzt keresek majd és meghálálom a feltétel nélküli szeretetedet.izkazovati ljubezen ▸ szeretetet kimutatljubezen do otrok ▸ gyermekek iránti szeretetljubezen do staršev ▸ szülők iránti szeretethrepeneti po ljubezni ▸ szeretetre vágyikSedaj hrepenim po ljubezni, ki je nisem bil nikoli deležen. ▸ Most a soha meg nem tapasztalt szeretetre vágyom.ljubezen do glasbe ▸ zene iránti szeretet, zene szereteteljubezen do narave ▸ természet szereteteboginja ljubezni ▸ szeretet istennője
2. (o intimnem odnosu) ▸ szerelemnesrečna ljubezen ▸ beteljesületlen szerelem, viszonzatlan szerelemromantična ljubezen ▸ romantikus szerelemzrela ljubezen ▸ érett szerelemplatonska ljubezen ▸ plátói szerelemgloboka ljubezen ▸ mély szerelemizpovedati ljubezen ▸ szerelmet vallhrepeneti po ljubezni ▸ szerelemre vágyikTrenutno sem samska, čeprav hrepenim po ljubezni. ▸ Jelenleg egyedülálló vagyok, pedig vágyom a szerelemre.sreča v ljubezni ▸ szerencse a szerelembenprerasti v ljubezen ▸ szerelemmé növi ki magátporočiti se iz ljubezni ▸ szerelemből házasodikljubezen se vname ▸ szerelem lángra lobban, szerelem fellángolbiti lačen ljubezni ▸ szereleméhes, éhes a szerelemreČutil sem, kako zelo je bila lačna ljubezni, jaz pa sem to izkoristil. ▸ Éreztem, mennyire éhes a szerelemre, én pedig kihasználtam ezt.
Med njima se je vnela ljubezen in zvezo sta sklenila s poroko. ▸ Lángra lobbant közöttük a szerelem, és kapcsolatukat házassággal zárták.
Povezane iztočnice: ljubezen na daljavo
3. (ljubljena oseba) ▸ szerelemvelika ljubezen ▸ nagy szerelemizgubljena ljubezen ▸ elveszett szerelemsrednješolska ljubezen ▸ középiskolai szerelemedina ljubezen ▸ egyetlen szerelemnekdanja ljubezen ▸ egykori szerelemljubezen iz otroštva ▸ gyermekkori szerelemPoročil se je s svojo ljubeznijo iz otroštva Mary in postal oče štirih otrok. ▸ Maryvel, gyermekkori szerelmével házasodott össze, és négy gyermek apja lett.srečati ljubezen ▸ szerelmével találkozikMnogo ljudi postane izjemno občutljivih, ko srečajo ljubezen svojega življenja. ▸ Sok ember kivételesen érzékennyé válik, amikor találkozik élete szerelmével.
Sopomenke: ljubi, fant
4. (o dejavnosti) ▸ szerelemvelika ljubezen ▸ nagy szerelemNjena največja ljubezen poleg glasbe so delfini. ▸ A zene mellett a legjobban a delfineket szereti.
Moja največja ljubezen je amatersko gledališče. ▸ A legnagyobb szerelmem a műkedvelő színház.
Moja prava ljubezen je umetnostna zgodovina, že od gimnazijskih let. ▸ Az igazi szerelmem a művészettörténet – már a gimnáziumi évektől kezdve.
5. (seks) ▸ szerelemtelesna ljubezen ▸ testi szerelem, kontrastivno zanimivo testiségTelesna ljubezen spodbuja sproščanje hormonov sreče in zadovoljstva. ▸ A testi szerelem az öröm és az elégedettség hormonjait szabadítja fel.
Če se za približno dvanajst minut predamo ljubezni, se stopi skoraj 400 kalorij. ▸ Ha körülbelül tizenkét percre átadjuk magunkat a szerelemnek, közel 400 kalória ég el.
Nobena mesena ljubezen ni vredna cene življenja, najmanj tista s prostitutko. ▸ Semmilyen testi szerelemért nem éri meg kockáztatni az életet, legkevésbé pedig a prostituálttal folytatottért. - ljubezenske zvezde stalna zveza
v astrologiji (o napovedovanju prihodnosti) ▸ szerelmi csillagok
Ljubezenske zvezde so vam naklonjene, zlasti na začetku tedna. ▸ A szerelmi csillagok kegyesek lesznek önhöz, főleg a hét elején. - ljubezniv (-a, -o) liebenswürdig, freundlich, nett; (ustrežljiv) entgegenkommend
biti tako ljubezniv, da … so nett sein …, netterweise/freundlicherweise (etwas tun) - ljubeznívost (-i) f gentilezza, amorevolezza, affabilità, cortesia, garbo, grazia:
zasuli so ga z ljubeznivostjo lo colmarono di gentilezze - ljúbo adv.
1. amorevolmente; ekst. lievemente:
vetrič ljubo pihlja spira una lieve brezza
2. (v povedni rabi)
biti (komu) ljubo aver caro, gradire, piacere
ljubo mi bo, če me boste obiskali avrò caro se viene a trovarmi
ni ji bilo ljubo, da so se sprli le dispiacque di aver litigato
stori, kakor ti je ljubo fa' come ti pare e piace - ljubosumen pridevnik
1. (o ljubezni) ▸ féltékenyljubosumen mož ▸ féltékeny férjEden izmed detektivov zasleduje damo po naročilu ljubosumnega moža. ▸ Az egyik detektív egy féltékeny férj megbízásából követ egy hölgyet.ljubosumen soprog ▸ féltékeny férjljubosumen ljubimec ▸ féltékeny szeretőljubosumen fant ▸ féltékeny fiúljubosumen moški ▸ féltékeny férfiljubosumna žena ▸ féltékeny nőbolestno ljubosumen ▸ betegesen féltékenystrašno ljubosumen ▸ rettentően féltékenypatološko ljubosumen ▸ kórosan féltékenypretirano ljubosumen ▸ túlzottan féltékenyljubosumen na ženo ▸ feleségre féltékenyljubosumen na dojenčka ▸ csecsemőre féltékenyljubosumen in posesiven ▸ féltékeny és birtoklóljubosumen in jezen ▸ féltékeny és mérgesljubosumen izpad ▸ kontrastivno zanimivo féltékenységi jelenetljubosumen izbruh ▸ kontrastivno zanimivo féltékenyi rohamVsakič ko se znajdem v resni zvezi, postajam iz dneva v dan bolj ljubosumen. ▸ Minden alkalommal, amikor komoly kapcsolatba kerülök, napról napra egyre féltékenyebbé válok.
Kot vemo, so starejši otroci zelo ljubosumni na novorojenčke. ▸ Mint azt tudjuk, a gyermekek nagyon féltékenyek az újszülöttekre.
2. (nevoščljiv) ▸ féltékenyljubosumen na uspeh ▸ féltékeny a sikerreljubosumen in zavisten ▸ féltékeny és irigy"In če boš spet imela novo obleko, bom zelo ljubosumna!" ▸ „És ha ismét új ruhád lesz, nagyon féltékeny leszek!”
Tudi moj sošolci so zelo v redu, saj me podpirajo in niso ljubosumni. ▸ Az iskolatársaim is nagyon rendben vannak, hiszen támogatnak és nem féltékenyek.
3. (zaščitniški) ▸ féltő, féltékeny
Občutek imam, da so Slovenci precej usmerjeni navznoter, strašno ljubosumni na svojo intimnost in kot taki samotarski. ▸ Az a benyomásom, hogy a szlovénok eléggé befelé fordulók, borzasztó féltékenyen őrzik az intimitásukat, és mint ilyenek, maguknak valók.
Specialisti so za organizacijo tovrstnih doživetij precej ljubosumni na svoje domislice in ustvarjalne, a tudi zahtevne projekte. ▸ Az ilyen típusú élmények megszervezéséért felelős szakemberek meglehetősen féltékenyen védik fantáziadús és kreatív, de egyben kihívást jelentő projektjeiket.
Država je lahko hkrati demokratična in ljubosumna na svoje državljanstvo, kot so na primer Švica, Nemčija ali Japonska. ▸ Egy állam lehet egyszerre demokratikus és az állampolgárságát féltékenyen óvó, mint például Svájc, Németország vagy Japán. - ljubosumno prislov
1. (zaščitniško) ▸ féltékenyen, féltveljubosumno čuvati ▸ féltve őrizljubosumno varovati ▸ féltékenyen őrizljubosumno skrivati ▸ féltékenyen titkolNa ministrstvu za promet in zveze ljubosumno skrivajo identiteto prosilcev. ▸ A Közlekedési és Hírközlési Minisztérium féltékenyen titkolja a kérelmezők személyazonosságát.
Razume se, da so izdelovalci ur ljubosumno varovali svoje znanje kot poklicno skrivnost. ▸ Érthető, hogy az órakészítők szakmai titokként féltve őrizték az ismereteiket.
2. (zavistno) ▸ féltékenyen
Če le ne bi mestna tekmeca tako ljubosumno tekmovala med seboj, namesto da bi sodelovala. ▸ Bárcsak a város riválisai ne versengnének ennyire féltékenyen egymással az együttműködés helyett.
V košarko se je zaljubil, ko je kot gimnazijec na Loki ljubosumno opazoval vrstnike, kako spretno in strastno mečejo na koš. ▸ Akkor szeretett bele a kosárlabdába, amikor Lokában gimnazista korában féltékenyen figyelte a kortársait, milyen ügyesen és szenvedélyesen dobálnak kosárra.
3. (o ljubezni) ▸ féltékenyen
"Seveda, on ima svoje dekle," je ljubosumno razmišljala, "in nima časa za prijateljico." ▸ „Persze neki van csaja” – gondolta féltékenyen –, „és nincs ideje a barátnőjére.”
Kmalu se začne obešati Danielu okoli vratu, a Barbara ju le ljubosumno opazuje. ▸ Hamarosan Daniel nyakába csimpaszkodik, de Barbara csak féltékenyen figyeli őket. - ljúdje people (s konstr. v sg ali pl); folk(s); (svet) the public, the world, mankind
stari ljúdje old people
(zelo) mnogo ljudi (a great) many people
preprosti ljúdje simple people, ordinary folks
ljúdje z dežele country people, country folk
mali ljúdje (figurativno) people of small means and no standing
prijatelj ljudi philanthropist
izkorišcevalec ljudi slave driver, hard taskmaster
iti med ljudi to mix with society, to go into society
on ne hodi med ljudi he keeps himself to himself, he shuns company, he avoids society, he lives out of the world
on sovraži ljudi he is a misanthrope
oni so pošteni ljúdje they are honest people
Angleži so čudni ljúdje the English are a strange lot
ljúdje govorijo, da... it is rumoured that... there's a story going the rounds that...
vsi ljúdje to vedó it is generally known, all the world knows it
kaj bodo rekli ljúdje? (figurativno) what will Mrs. Grundy say?, what will the world say?
kar ljúdje pomnijo within the memory of men, within living memory
ljudi morate vzeti kakršni (pač) so you must take the world as it is - lokomotíva engine; locomotive
električna lokomotíva electric locomotive
ranžirna lokomotíva shunting engine
(so)pihati kot lokomotíva (figurativno) to puff like a shunting engine
lopa, klonica za lokomotíve engine shed, running shed, roundhouse
menjava lokomotíve change of engine
vozač lokomotíve engine driver, ZDA engineer, (podzemeljske železnice) motorman, pl -men - lokostrelec samostalnik
1. ponavadi v športnem kontekstu (kdor strelja z lokom) ▸ íjász, céllövő íjászspreten lokostrelec ▸ ügyes íjászobetaven lokostrelec ▸ ígéretes íjásztekmovanje lokostrelcev ▸ íjászversenyturnir lokostrelcev ▸ íjásztornaLokostrelci tako končujemo dvoransko sezono, čakajo pa nas novi izzivi in nova tekmovanja na prostem. ▸ Lassan befejezzük a teremíjászati idényt, de várnak ránk az új kihívások és versenyek a terepen.
Oba sta zadela center, puščica slovenskega lokostrelca pa je bila bližje sredini tarče. ▸ Mindketten eltalálták a céltábla közepét, de a szlovén íjász nyílvesszője közelebb volt a középponthoz.
2. ponavadi v množini, nekdaj (vojak) ▸ íjászizurjeni lokostrelci ▸ képzett íjászoksrednjeveški lokostrelci ▸ középkori íjászoklokostrelci na konjih ▸ lovasíjászperzijski lokostrelci ▸ perzsa íjászangleški lokostrelci ▸ angol íjászVojna se je začela z zmagami angleških lokostrelcev, ki so zavzeli Pariz, Orleans in druga mesta. ▸ A háború az angol íjászok győzelmeivel kezdődött, akik elfoglalták Párizst, Orléans-t és más városokat. - lončarstvo samostalnik
(dejavnost) ▸ fazekasság, fazekasmesterségtradicionalno lončarstvo ▸ hagyományos fazekasmesterségdelavnica za lončarstvo ▸ kontrastivno zanimivo fazekasműhelymojster lončarstva ▸ kontrastivno zanimivo fazekasmesterdelavnica lončarstva ▸ kontrastivno zanimivo fazekasműhelyrazstava lončarstva ▸ kontrastivno zanimivo fazekaskiállításpreživljati se z lončarstvom ▸ fazekasságból élLončarstvo je cvetelo po vsem svetu, najlepšo posodo pa so izdelovali na južnem Kitajskem. ▸ A fazekasmesterség az egész világon virágzott, a legszebb edényeket Kína déli részén készítették. - lopáta (-e) f
1. pala, badile:
njegove roke so kot lopate ha le mani grandi come pale
2. (lopati podoben del orodja, naprave) pala; strojn. benna:
(mlinsko) kolo na loparje ruota (del mulino) a pale
lopata vesla la pala del remo
grad. zasaditi lopato iniziare i lavori (a un edificio, a una costruzione)
drugi so delali, on pa se je samo naslanjal na lopato mentre gli altri sfacchinavano, lui se ne stava a guardare
zool. losova lopata palco di alce
navt. lopata sidra marra dell'ancora
strojn. lopate na turbini pale di turbina
navt. plalna lopata (plalnica) gottazza, sassola
vijačna lopata pala d'elica - lôpniti (-em) perf.
1. colpire; dare una manata
2. cadere
3. žarg. šol. essere bocciato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vrata so lopnila una porta ha sbattacchiato
lopniti v hišo capitare, piombare in casa all'improvviso - lotévati se (-am se) | lotíti se (-im se) imperf., perf. refl.
1. accingersi a, mettersi a; intraprendere:
zopet se lotiti študija riprendere gli studi
lotiti se dela mettersi al lavoro; affrontare qcs.
slikar se je loteval tudi tihožitij il pittore si cimentò anche nelle nature morte
gostje so se začeli lotevati vina gli ospiti avevano cominciato a degustare il vino
2. (napadati, napasti) assalire, attaccare; aggredire:
lotiti se koga s pestmi prendere qcn. a pugni
lotiti se koga v časopisu attaccare qcn. sui giornali
lotiti se koga fizično aggredire qcn.
3. essere presi da, avere un attacco di; provare:
loteva se ga mrzlica ha un attacco di febbre
lotevalo se ga je hrepenenje, lotevala se ga je jeza, loteval se ga je strah provava desiderio, rabbia, paura
železa se loteva rja il ferro sta arrugginendo
jabolk se je lotila gniloba le mele stanno marcendo
ta bolezen se loti zlasti notranjih organov una malattia che attacca specie gli organi interni
pren. ne vedeti česa bi se lotili non saper che pesci pigliare - luskína (-e) f (luska) squama, scaglia:
pren. padle so mu luskine z oči gli cadde la benda dagli occhi - máčka (-e) f
1. (domača žival) gatto; (mačja samica) gatta:
mačka se grbi, ježi, piha il gatto inarca la schiena, arriccia il pelo, soffia
mačke se gonijo i gatti sono in fregola
mačka je skotila mladiče la gatta ha figliato (i gattini)
pren. biti siten kakor breja mačka essere noioso come un tafano
biti trdoživ kakor mačka avere le sette vite del gatto
prenašati kaj kakor mačka mlade trafficare, spostare continuamente qcs.
angorska, siamska mačka gatto d'Angora, siamese
2. nareč. (v prislovni rabi izraža močno zanikanje) un corno:
da so dobri ti ljudje? Mačko so dobri! questi sarebbero buona gente? Buona un corno!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. (črna) mačka mi je prekrižala pot un gatto nero mi ha attraversato la strada (segno di malaugurio)
pren. tako je bil pijan, da je še mački botra rekel era ubriaco fradicio
pren. tadva se gledata kakor pes in mačka i due si guardano come cane e gatto
pren. hoditi kakor mačka okoli vrele kaše andare come il gatto attorno a un piatto d'orzo bollente
pren. če mački na rep stopiš, zacvili se gli pesti il callo, quello strilla
igrati se kot mačka z miško giocare con qcn. come il gatto con il topo
zool. divja mačka gatto selvatico (Felis silvestris)
zool. morska mačka gattuccio (Scylliorhinus)
morska (zamorska)
mačka cercopiteco (Cercopithecus)
PREGOVORI:
osmojena mačka se ognja boji il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
kar mačka rodi, miši lovi chi di gatta nasce convien che cacci i topi
kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è la gatta i topi ballano
še mačka se ne goni zastonj per niente non canta il cieco - màh (-a) m
1. colpo; pugno:
mah z veslom colpo di remo
z enim mahom je podrl nasprotnika con un solo pugno abbattè l'avversario
2. star. (razmah) slancio
3. star. (trenutek) momento;
v en mah, v isti mah nello stesso tempo, nel contempo
dogodki so si sledili mah na mah gli avvenimenti si susseguivano vertiginosamente
pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
jur. uboj na mah omicidio di secondo grado, senza premeditazione - mahagoni samostalnik
1. neštevno (les) ▸ mahagóni, mahagónifamiza iz mahagonija ▸ mahagóniasztalbarva mahagonija ▸ mahagóniszín
2. (tropsko drevo) ▸ mahagónifa
Mnogi so si s sekanjem mahagonija in drugih vrst dreves nabrali pravo bogastvo. ▸ A mahagónifa és más fafajták kitermelésével sokan szereztek hatalmas vagyont.