Franja

igra|ti (-m) zaigrati

1. igre: spielen (za um, za velik denar hoch); damo/domine/šah/tarok: Dame/Domino/Schach/Tarock spielen, pasijanso: eine Patience legen; poker: pokern; karte: Karten spielen
dobro/slabo igrati karte ein guter/schlechter Kartenspieler sein
v lotu: Lotto spielen
igrati za denar um Geld spielen

2. športne igre:
nogomet/rokomet/tenis/golf … Fußball/Handball/Tennis/Golf spielen

3. v gledališču itd.: spielen, schauspielern, (eine Rolle) mimen

4. instrumente: flavto/klavir …: Flöte/Klavier … spielen; flavto, gosli, trobento, pozavno, orgle: flöten, geigen, trompeten, posaunen, orgeln
igrati rock glasbo rocken
igrati prvo violino die erste Geige spielen (tudi figurativno)
ki ga je mogoče igrati spielbar

5.
igrati naprej weiterspielen
|
igrati veliko vlogo figurativno eine große Rolle spielen
ne igrati nobene vloge keine Rolle spielen
figurativno igrati z odprtimi kartami mit offenen Karten spielen
igrati dvojno igro ein doppeltes Spiel treiben

igrati se z usodo frazem
(ravnati preveč lahkomiselno; spraviti v nevarnost) ▸ a sorssal játszik, kihívja maga ellen a sorsot
Politiki so tisti, ki delajo slabo, se igrajo z usodami ljudi. ▸ A politikusok azok, akik csapnivalóan dolgoznak, miközben az emberek sorsával játszanak.
Treba je biti zelo previden, saj je snežna podlaga velikokrat poledenela, tik pod vremensko postajo pa je prepad. Tu se ne gre igrati z usodo, varnost je na prvem mestu. ▸ Nagyon óvatosnak kell lenni, mivel a hó felszíne gyakran lefagy, és közvetlenül a meteorológiai állomás alatt van egy szakadék. Ne hívja ki maga ellen a sorsát, a biztonság az első.
Ljudi je pozval, naj ne hodijo na volišča, če pa že gredo, naj glasujejo proti in s tem vladi sporočijo, da se ne sme igrati z usodo države in prebivalcev. ▸ Arra buzdította az embereket, hogy ne menjenek el szavazni, vagy ha mégis, akkor szavazzanak a kormány ellen, azt üzenve ezzel, hogy nem szabad az ország és az emberek sorsával játszani.

imé nom moški spol ; dénomination ženski spol , appellation ženski spol ; renom moški spol , réputation ženski spol

dekliško ime nom de (jeune) fille
dobro (slabo) ime bonne (mauvaise) réputation (ali renommée)
krstno ime nom de baptême, prénom moški spol
rodbinsko ime nom de famille
lastno ime nom propre
ledinsko ime lieu-dit moški spol
ljubkovalno ime petit nom, diminutif moški spol
občno ime nom commun
skupno ime nom collectif, terme moški spol générique
snovno ime nom de matière
po imenu, z imenom de nom, du nom de, nommé, dénommé
v imenu au nom
v mojem imenu in v imenu mojih prijateljev en mon nom et au nom de mes amis
menjati ime changer de nom
napačno, krivo ime faux nom, nom d'emprunt, incognito
kako vam je ime? quel est votre nom?, comment vous appelez-vous?
ime mi je … mon nom est …, je m'appelle …

iméti (-ám)

A) imperf.

1. avere, possedere:
imeti avtomobil, hišo avere la macchina, la casa
imeti enake pravice avere gli stessi diritti
imeti veselo novico za koga avere buone nuove per qcn.
knjiga ima tristo strani il libro ha trecento pagine
imeti smisel za humor avere il senso dell'umorismo
ne imeti ponosa non avere orgoglio
ladja ima 50.000 ton nosilnosti la nave ha una stazza di 50.000 tonnellate

2. (z 'za' izraža omejitev značilnosti na stališče osebka) ritenere, stimare:
imeti koga za poštenjaka ritenere uno onesto
imeti trditev za resnično ritenere l'affermazione verosimile

3.
a) (z 'za' izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik) essere, servire (per):
ribe imamo za večerjo il pesce è per la cena
to vrv imam za obešanje perila questa corda mi serve per asciugare la biancheria
b) (izraža, da je osebek s kom v kakem odnosu) essere:
koga ima za moža? chi è suo marito?

4. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) avere:
imeti izpit, predavanje, sejo avere l'esame, la lezione, la seduta
imeti pri čem pomembno vlogo avere un ruolo importante in qcs.

5. (izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik) avere:
nima kaj jesti non ha niente da mangiare
ta pa ima s čim plačati costui sì che ha con che pagare, ha un sacco di soldi

6. (izraža navzočnost v prostoru in času) avere, esserci:
že teden dni imamo dež sono dieci giorni che piove
za to bolezen še nimamo zdravil per questa malattia non c'è ancora medicina

7. pog. (gojiti, rediti) coltivare, allevare:
v Savinjski dolini imajo hmelj nella valle della Savinja coltivano il luppolo
pri sosedovih imajo čebele il vicino alleva le api

8. imeti rad (ljubiti) amare, preferire:
rastline imajo rade sončno lego le piante amano il sole
rad ima pivo gli piace la birra
rajši imam planine kot morje al mare preferisco la montagna

9. pog. (morati) avere da, dovere:
komu se imam zahvaliti za pomoč? chi ho da ringraziare dell'aiuto?

10. (navadno v 3. os. ednine; mikati, želeti) aver voglia, venire voglia, essere tentato:
ima me, da bi ga udaril mi viene voglia di pestarlo

11. (izraža razočaranje, privoščljivost):
dolgo smo odlašali, zdaj pa imamo abbiamo esitato a lungo e adesso stiamo freschi
dolgo je nagajal, zdaj pa ima non ha fatto che dar fastidio, ben gli sta, ha quel che si merita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne imeti besede o čem non trovar parole a proposito di
ne imeti lepe besede za koga non trovare una parola gentile per
pren. ne imeti dna essere terribilmente ingordo
pren. ne imeti ne glave ne repa non avere né capo né coda
pren. ne imeti pojma o čem non avere la minima idea di qcs.
pren. ne imeti srca essere spietato, senza cuore
besedo ima gospod XY la parola è al signor XY
dovtip ima že brado la barzelletta è stravecchia
šport. igralec je imel dober dan il giocatore era in forma; gled. l'attore era in vena
imeti dobro, trdo glavo essere di testa buona, avere la testa dura
imeti glas parlare ad alta voce; pren. avere un'ugola d'oro
(jo) že imam! eureka!
imeti debelo kožo avere la pelle dura
pren. imeti pri ljudeh kredit godere di molto credito presso la gente
pren. imeti dober nos avere buon naso
imeti oči za kaj avere gli occhi per
pren. le kje imaš oči? dove hai gli occhi?
imej pamet! sale in zucca!
imeti ljudi pod seboj avere gente alle proprie dipendenze
evf. imeti dolge prste avere le mani lunghe
pren. imeti srce le za nekoga amare soltanto uno
pren. imeti sušo v žepu essere al verde, senza il becco di un quattrino
evf. imeti vetrove avere i venti
pren. imeti zveze avere buone entrature (presso), avere amicizie altolocate
imeti kaj proti komu avercela con qcn.
pren. ne imeti niti za sol essere povero in canna
pren. imeti kaj na duši voler dire, confidare
evf. imeti že dušo na jeziku essere al lumicino
pren. imeti jih na hrbtu averne (di anni) sul groppone
pren. imeti koga na očeh tenere d'occhio qcn.
pren. pog. imeti koga na vajetih tenere le briglie a qcn.
pren. pog. imeti na vratu otroke mantenere i figli
pren. imeti koga v časti, v velikih časteh tenere qcn. in grande onore, avere per qcn. grande stima
pren. imeti koga v želodcu tenere qcn. sul gobbo
imeti kaj med seboj litigare; amoreggiare, avere una relazione
pren. imeti roko nad kom proteggere, difendere qcn.
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere, sapere qcs. a menadito
žarg. med. imeti bolnika pod kisikom somministrare ossigeno a un malato
imeti veliko pod palcem avere denari a palate, essere ricco sfondato
imeti jih za ušesi essere uno sbarazzino (bambino); essere un furbo matricolato, di tre cotte
imeti česa, koga zadosti averne di qcs., di qcn. fin sopra i capelli
pren. imeti povsod oči osservare, registrare, vedere tutto
imeti prav, ne imeti prav aver ragione, aver torto
pren. pog. ima v glavi en kolešček premalo gli manca una, qualche rotella
žarg. imeti prosto non lavorare, non aver scuola
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
čim več ima, več hoče chi più ha, più vuole; l'appetito vien mangiando

B) tr. (postati oče, mati; skotiti, povreči) avere, partorire; figliare:
prejšnji mesec je imela otroka il mese scorso ha avuto un bambino
svinja je imela deset prašičev la scrofa ha figliato dieci porcellini

C) iméti se (imám se) imperf. refl. pog. stare, sentirsi:
imeti se dobro, slabo stare bene, male
dobro se imej, imejte stammi bene, statemi bene

improbō -āre -āvī -ātum (improbus) ne odobravati, grajati (kot slabo), zavrniti (zavračati), zavreči (zametati): eumne testem improbabit, quem iudicem probarit? Ci., mancipibus potestatem probandi improbandique permisi Ci., testamento improbari Ci. zavržen, razdedinjen biti, consilium, factum, foedus, legem i. Ci., mores alicuius i. O.; poseb.: frumentum improbare Ci. pripeljano žito (kot nerabno) zavreči. — Od tod

1. improbandus 3 zavržen, graje vreden: improbando gaudio exultare Val. Max.; subst. pl. n.: bonus iudex damnat improbanda, non odit Sen. ph.

2. adj. pt. pf. improbatus 3 zavržen, razvpit, zloglasen: libri improbatae lectionis Ulp. (Dig.), liber illectus improbatusve Ap., auctores i. Sen. ph., improbatissimus homo Gell.

in albis latinsko

quedarse in albis nič ne dobiti, praznih rok ostati; slabo odrezati

indirizzare

A) v. tr. (pres. indirizzo)

1. napotiti

2. pren. napotiti; usmeriti, usmerjati; voditi:
indirizzare bene, male i propri affari dobro, slabo voditi posle

3. usmeriti, usmerjati:
indirizzare il pensiero (a) pomisliti (na)
indirizzare la parola (a) nagovoriti, nagovarjati

4.
indirizzare una lettera nasloviti, naslavljati pismo

B) ➞ indirizzarsi v. rifl. (pres. mi indirizzo)

1. napotiti se

2. pren.
indirizzarsi a qcn. per qcs. obrniti, obračati se na koga za nekaj

indisposé, e [-ze] adjectif nerazpoložen; bolan, bolehen; slabe volje, čemeren; nenaklonjen

je suis indisposé ni mi dobro, ne počutim se dobro, slabo mi je

indorare

A) v. tr. (pres. indōro)

1. pozlatiti:
indorare la pillola pren. posladiti grenak grižljaj, olepšati slabo novico

2. pren. pozlatiti:
indorare i capelli lase obarvati blond

B) ➞ indorarsi v. rifl. (pres. mi indōro) pozlatiti se

īnfēnsus 3, adv. -ē (adj. pt. pf. glag. *īnfendere, prim. dēfendere) ogorčen, razkačen, razsrjen, srdit, sovražen: Cu., Ter., Stat., Suet., Aug., rex īrā infensus L., infensior miles culpam cladis in Hordeonium vertebat T., eos infenso animo venisse dicitis Ci., infense ... invectus T., infensius pugnare L., caedere T., quis Isocrati est adversatus infensius Ci.; pren.: inf. valetudo T. slabo, servitium T. težka, odium L.; enalaga: prima infensum conripit ignem (hastam) V. razjarjena zgrabi za ...; z dat.: Cu., Val. Fl., Suet., homines, qui illi infensi sunt Ci., mentes improborum mihi infensae sunt Ci., opes principibus infensae T. nevarne; z in in acc.: eo infensioribus in se quam in illum iudicibus L.

informírati to inform; to notify; to advise; to make known (koga to someone)

slabo, napačno informírati to misinform
informiral Vas bom o datumu svojega odhoda I shall let you know (ali advise you of ali acquaint you with ali give you notice of) the date of my departure
informírati se to ask (o about); to enquire (o about, after), to make enquiries; to gather (ali to gain) information
informirajte se pri načelniku postaje enquire of the station master, ask the station master

īnfortūnium -iī, n (preko adj. īnfortūnus iz fortuna)

1. nesreča, nezgoda, nadloga, zlo, žal: Ap., Amm., Macr., Cod. Th., tunc tua me infortunia laedent H.

2. occ. (evfem.) kazen, batine: ni pareat patri, habitorum esse infortunium L., ferres infortunium Ter. slabo se ti bo godilo, invenies infortunium Pl., infortunio aliquem mactare ali multare Pl.

īnfrequentia -ae, f (īnfrēquens)

1. maloštevilnost: neque agi potuit quicquam per infrequentiam senatus L. ker je bila senatska seja slabo obiskana, prodere exercitūs infrequentiam T. majhno število.

2. nenaseljenost, samotnost: infrequentia locorum T.

in-gluvies -ēī, f (prim. gula)

1. prednji želodec, golša, golžun: (pulli) ne quid habeant hesterni in gutture, nam si vacua non est ingluvies, cruditatem (slabo prebavljanje) significat Col.; sinekdoha žrelo, golt(anec), grlo: Ap., Amm., anguis ingluviem ranis explet V.

2. meton. požrešnost, samogoltnost, nenasitnost: Macr., avi stringit malus ingluvie rem H., Vitellius notabilis ingluvie et voracitate Eutr., ventris Eccl., ingluviûm (metaplast. gen. pl.) voluptates Aug.

ink¹ [iŋk] samostalnik
črnilo, tiskarsko črnilo

Chinese (ali Indian) ink tuš
printing (ali printer's) ink tiskarsko črnilo
sleng to sling ink pisariti, slabo pisati
as black as ink črn kot vran

insudiciare

A) v. tr. (pres. insudicio)

1. umazati:
insudiciare una tela pren. mazati, slabo slikati

2. pren. onečastiti, onečaščati; omadeževati

B) ➞ insudiciarsi v. rifl. (pres. mi insudicio)

1. umazati se

2. pren. omadeževati se, kompromitirati se

īn-sum, inesse, īnfuī, klas. le fuī

1. biti v (na) čem, nahajati se kje: nec digitis anulus ullus inest O., inerant cornua fronti O., homines non inerant in urbi Ci., inesse aliquem in hac caelesti domo Ci., pisces inerant (sc. in aqua) Cu., in quibus legibus inerat curiata illa lex Ci., comae insunt capiti O., inesse telo Cu., ferrum, quale hastis velitaribus inest L., inesse auri et argenti largiter Pl., nummi … in marsupio infuerunt Pl., inest pictura in hac tabulā Ter., Caesari multos Marios inesse Suet., placet enim satis et arbustis animam inesse Sen. ph.

2. metaf. bivati v čem, nahajati se, zajet biti v čem, vsebovan biti v čem, držati se česa: non minus inerat auctoritatis in ea oratione, quam facultatis Ci., in his rebus culpa inest Ci., in vi dolus malus inest Ci., in uno omnia maleficia inesse videntur Ci., in imperatore IV has res inesse oportet: scientiam rei militaris, virtutem, auctoritatem, felicitatem Ci. poveljnik mora imeti (v sebi), mora v sebi združevati, in facie vecordia inerat S. obraz je razodeval slabo vest, na obrazu mu je bilo moč razbrati slabo vest, tristis veritas inest in voltu Ter., vitium aliquod inesse in moribus Ci., in superstitione inest timor Ci., quibus in artibus prudentia maior inest Ci., quibus in ipsis inest causa Ci., in quā vitā nihil inest Ci., dissimilitudinem tantam in uno homine inesse N., ni vis boni in ipsā inesset formā Ter., in amore haec omnia insunt vitia Ter.; z dat.: inerat Dareo mite ingenium Cu., inest auctoritas sermoni S., illi genti plus inest virium quam ingenii N., malignitati falsa species libertatis inest T., rebus fides i. O., magna cura duci i. L., ut imperfecto huic viro malitiae quaedam vis inest Sen. ph., quod eximium orationi eius inest Plin. iun., nobis inest spes Pl., columbis quidam gloriae intellectus i. Plin., oculis quiddam divini vigoris i. Suet., huic parsimonia i. Aur.; abs.: praecipua pernicitas pedum inerat (sc. iis) L., multus lepos inerat S., conscientia i. T.

intel-legō (poklas. intel-ligō) -ere -lēxī -lēctum (inter-lego) razbrati (razbirati), od tod meton.

1. (s čutili ali razumom) zazna(va)ti, opaziti (opazovati), spozna(va)ti, razbrati (razbirati), ugotoviti (ugotavljati), sprevide(va)ti, uvide(va)ti, (za)čutiti; (o zaznavanju s čuti poznolat. in pesn.): intellecturis auribus uti O., vestigia hominum intellegi a feris Plin. zavohati, ut aquae salsae non intellegatur sapor Plin., nullos intellegit ignes O., percussi corticis sono pabulum subesse intellegunt Plin., cum frigus contra temporis consuetudinem intellexeris Col., perfundere caput calidā (aquā) et postea frigidā saluberrimum intellegitur Plin.; (o zaznavanju z umom): abs.: tu sine bonā arte intellegis et iudicas? Ci.; z obj.: quod iste homo neque attendere neque intellegere potuit Ci., quantum est satis ad intellegendam voluntatem Ci., superbia perspici atque intellegi potuit Ci., hoc ex hac frequentiā colonorum intellegi potest Ci. Dopolnila:
a) z ACI: Pausanias ex vultu ephori cuiusdam intellexit insidias sibi fieri N., ubi te invidiosum esse intellegat Ci., Caesar intellegit legem Semproniam esse de civibus constitutam Ci., intellexi ex tuis litteris te audisse Ci.; v pass. z NCI: qui praeceps actus intellegatur Ci., intellegor falsus esse T. spoznavajo, (čutijo), da …
b) z odvisnim vprašalnim stavkom: de gestu intellego, quid respondeas Ci., cum intellegerent, quam ob rem arcesserentur Ci., in istis studiis viventi non intellegitur, quando obrepat senectus Ci.
c) s praep. in: quoniam non intellexerunt in operibus domini Lact.; pogosto: ex quo (eo) intellegitur iz česar (tega) je razvideti (razvidno); abl. abs. intellēctō po sprevidenju, po dognanju, sprevidevši; z odvisnim vprašalnim stavkom: intellecto in quos saeviretur T., intellecto quantum bellum suscitaret Iust.

2. ume(va)ti, doume(va)ti, razume(va)ti, pojmovati, z umom doseči (dosegati): satius est mutum esse, quam dicere, quod nemo intellegat Ci., vereor, ut hoc intellegi possit auditum Ci., facile intellectu est H., rationem, rem i. Ci., sententia interdicti intellegitur Ci., Catonem sua aetas non intellexit T., adulescens non acriter intellegens Ci. počasnega pojmovanja; v pogovornem jeziku: intellextin (= intellexistine)? ali si razumel? in v odgovoru: intellego umevam = pač, kajpada: Kom.; z ACI: nemo est tam stultus, qui non intellegat dominationem nobis ferendam esse Ci., intellegi necesse est esse deos Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: ut magis intellegas, quam nihil verba valeant Ci., corpus quid sit intellego Ci.; occ.
a) pozna(va)ti, poznavatelj, vešč, strokovnjak biti, izveden biti v čem, učen biti v čem, imeti razumevanje za kaj (= poznati kaj): non multum in ea re i. Ci. slabo razumeti, slabo poznati, nihil i. Ci., homo intellegens Verres … Ci. izvedenec, strokovnjak, veščak, qui prudenter intellegit Ci. izvrsten strokovnjak, izvrsten poznavalec, pravi izvedenec, faciunt intellegendo, ut nihil intellegant Ter. to se pač pravi od same kritike nekritičen biti, meum intellegere (svoj umetniški okus) nullā pecuniā vendo Petr., alicuius linguam i. Petr., Sen. ph., linguam avium Pac. fr.
b) meniti, misliti (si), predstavljati si, razume(va)ti: se nullum bonum intellegere posse demptis corporis voluptatibus Ci., sanguinem quid intellegis? Ci., illa est εὐταξία, in quā intellegitur ordinis conservatio Ci., intellego sub hoc verbo multa Sen. ph., quamvis per nemo homo intellegatur, addidit tamen Don., quid ergo hoc loco honestum intellegit, quem intellegimus divitem? Ci., quae si vobis pax et concordia intelleguntur S., quod pacis est insigne toga, hoc intellegi volo Ci. — Od tod adj. pt. pr. intellegēns -entis (pozneje intelligens), adv. intellegenter preudaren, bistroumen, razborit, dojemljiv, razsoden, razumen, pameten, vešč česa, izveden v čem, poznavajoč kaj: praetor intellegens negat sibi placere Ci., doctus et intellegens vir Ci., stulto intellegens quid interest Ter.; occ.: ea signa istum hominem intellegentem delectant Ci. kot veščaka, strokovnjaka, izvedenca, intellegentior mens Aug., legere intellegenter voluptates Ci., intellegenter audire Ci., intellegenter lectitare Plin. iun., ut putetur in hisce rebus intellegens esse Ci., homo ingeniosus et i. Ci. (naspr. idiota); z objektnim gen.: cuiusvis generis (voluptatis) intellegens Ci., intellegens imminentium T. prihodnost sluteč, principis nostri i. Plin. iun. ki pozna … ; kot subst. strokovnjak, izvedenec, poznavalec, veščak: vulgi iudicium cum intellegentium iudicio non congruit Ci.

Opomba: Sinkop. pf. intellexti (= intellexisti): Pl., Ter., Ci. (Ep. ad Attic. 13, 32, 2); star. ind. pf. intellēgit: Lucr., cj. pf. intellegerint: S. (Hist. fr.), cj. plpf. intellexes: Pl.

interpréter [-prete] verbe transitif razlagati, tolmačiti; théâtre igrati, predstavljati vlogo; musique igrati, poustvariti

interpréter une loi tolmačiti zakon
interpréter un rêve razlagati sanje
mal interpréter slabo (si) razlagati, slabo razumeti
interpréter Liszt igrati Lisztova dela
interpréter les personnages les plus divers au cinéma igrati najrazličnejše osebe v filmih

intrupparsi v. rifl. (pres. mi intruppo)
intrupparsi con pridružiti se:
intrupparsi con cattive compagnie zahajati v slabo družbo