Franja

Ĭōn -ōnis, m (Ἴων) Íon

1. Ksutov sin, ki se je preselil iz Aten v Azijo, heros eponymos jonskega plemena: Stat., Vitr.

2. neki kipar: Plin.

3. Jonec, nav. pl. (gl. Ĭōnēs).

Iōsēph (Ĭōsēph), m indecl. (Ἰώσηπ[π]ος, Ἰώσηφ[ος]) Jožef

1. Jakobov in Rahelin sin: Iust., Vulg., Prud.

2. soprog Marije, Jezusove matere: Vulg.

Īphiclēs -is in Īphiclus -ī, m (Ἰφικλῆς, tudi Ἴφικλος) Ífikles ali Ífiklos, Amfitrionov in Alkmenin sin, Heraklov polbrat, Jolajev oče: O.

Īphitus -ī, m (Ἴφιτος) Ífit,

1. Evritov (Eurytus) sin, Argonavt, ki ga je ubil Herakles: Hyg. — Od tod patron. Īphitidēs -ae, m (Ἰφιτίδης) Ifitíd = Ifitov sin Kójran (Coeranus): O.

2. elidski kralj, ki je obnovil olimpijske igre: Val. Fl.

3. neki Trojanec: V.

ir* iti, kreniti, odpraviti se; marširati; priti; nahajati se; podati se

ir bien (de salud) zdrav biti
el vestido le va bien obleka Vam dobro pristoji
ir fuera de camino (fig) zmedeno govoriti
ir descaminado ne se spoznati
ir (muy) lejos (fig) predalečiti; preveliko vnemo pokazati
ir mal slabo se počutiti, bolan biti
va de mal en peor vedno slabše mu gre
ir y venir sem in tja hoditi
ni va ni viene (fig) ne ve, za kaj bi se odločil
sin irle ni venirle (fig) ne da bi mu bilo kaj za to
tanto se le da por lo que va como por lo que viene popolnoma vseeno mu je
de 5 a 8 van 3 5 od 8 ostane 3 (odštevanje)
va mucho de uno a otro je velika razlika med obema
lo que va del cielo a la tierra silno velika razlika
¡van cinco duros a que tú no lo sabes! stavim 25 peset, da tega ne veš
ir v vzklikih in vprašanjih:

¡voy! igram (zraven)! (pri kartanju)
¡(allá) voy! že grem! (odgovor natakarja, ki ga kličejo)
¡cómo le va! Am česa ne poveste! ta je pa dobra!
¡allá va (eso)! tu imate! pozor! previdno!
¡ahora va de veras! sedaj gre za res! stvar postaja resna!
¡asi va el mundo! tako je na tem svetu!
¡vamos! na noge! naprej!; tako! sedaj razumem!; ta je pa dobra! mislim da! bežite! to ni mogoče! (že) dovolj! stojte!; to me veseli!
¡vamos claros! govorimo jasno!
¡vamos despacio! le ne se prenagliti!
¡vamos por partes! najprej eno, potem drugo!
¡vaya! zaradi mene, prav!; ah, kaj!; seveda! rad verjamem!; no, še tega bi se manjkalo!
¡vaya por Dios! za božjo voljo
es demasiado ¡vaya! to je zares preveč!
¡vaya que sí! to rad verjamem!
¡vaya una sorpresa! lepo presenečenje!
¡vayamos! urno!
¿cómo le va? ¿cómo vamos? kako Vam gre?
¿cuánto va? koliko stavimo?
¿quién va (allá)? kdo je? kaj (pa) je?
ir + gerundij:

voy comprendiendo počasi že razumevam
cuanto más voy estudiándolo čim bolj to študiram
eso va siendo difícil to bo težko
los precios van bajando cene padajo
ir + pretekli deležnik:

ir montado jahati
ir perdido premagan biti, izgubiti
iba vestido de negro bil je črno oblečen
todo va vendido ya vse je že prodano
¡van apostados 10 duros! stava je 10 peset!
van pasados más de tres años več kot 3 leta je že od tega
ir + predlogi ali prislovna določila:
ir + a:

ir a buscar a alg. iti po koga
ir a dormir spat iti
ir a recibir a alg. komu naproti iti
ir a ver a uno obiskati koga
al ir a pagar pri plačevanju
voy a hacerlo takoj bom to naredil
iba a hacerlo bil sem na tem, da to naredim
es lo que iba a decir to sem ravno hotel reči
ibas a creerlo skoraj bi (ti) bil to verjel
¿quién lo iba a suponer? kdo bi si bil to mislil?
¡vaya V. a saber! to je težko reči! to se ne da trditi!
voy a partir mañana odpotujem jutri
¡vas a caer! padel boš!
ir a caballo jahati, jezditi
ir a pie peš iti
ir a pique potopiti se (ladja)
voy a casa grem domov
ir a la cama leči v posteljo
ir al encuentro de alg. komu naproti iti
ir a la plaza iti na (živilski) trg
ir a una isti cilj zasledovati
¡a eso voy! za to ravno gre!
ir + con:

ir con alg. koga spremljati, s kom držati
eso no va conmigo to se me ne tiče!
ir + de:

ir de intérprete iti (biti) za tolmača
ir de largo (prvikrat) nositi dolga krila (deklice)
ir + en:

ir en coche, ir en carruaje z vozom (avtom) se peljati
ir en avión leteti (v letalu)
ir en barco z ladjo se voziti
ir en bicicleta na kolesu se peljati
ir en ferrocarril z železnico se peljati
ir en contra upreti se
en eso va mi vida moje življenje je odvisno od tega
el año en que vamos tekoče leto
los números van en cada pieza vsak kos je oštevilčen

Isaac, m, indecl. Izak, Abrahamov sin: Vulg., Prud.

Ismaēl, m indecl. in gen. -ēlis Ízmael = „Bog sliši“, Abrahamov sin; rodila mu ga je Hagara: Vulg. Od tod Ismaēlītēs -ae, m Izmaelít = Izmaelov potomec: Vulg.

Ismēnus (in —os) -ī, m (Ἰσμηνός) Ismén,

1. reka pri Tebah: O., Plin., Stat.; enako pesn. Ismēnias: Thebogenes scaturrex Varr.

2. Níobin sin O. — Od tod adj. Ismēnius 3 (Ἰσμήνιος) ismenski = tebanski: hospes O., Haemon Stat., heros (= Polinêjk) Stat.; k temu fem. Ismēnis -idis (Ἰσμηνίς) Ismenka, in sicer

1. Krókala kot hči rečnega boga Isména.

2. v pl. = Tebanke: O.

3. v ptice izpremenjene Iine družice: O.

iste, ista, istud, gen. istīus, pesn. istĭus, dat. istī (dvojni pron. nom. sg. zaimka is in indoev. zaimenskega korena *to, prim. gr. τόν, τήν, τό).

I. Pron. demonstrativum

1. ta, tale, onile, ta tvoj (vaš). Kakor pomeni hic prvo, ille tretjo, tako pomeni iste drugo osebo, s katero govorimo. Zato stoji dostikrat v zvezi s tuus (vester): quamdiu iste furor tuus nos eludet? Ci., qualis erit tua ista accusatio? Ci., de tuo isto scelere Ci., isti vestri satellites Ci., ista vestra simulatio Ci.; podobno: ista, quae vos dicitis Ci., homines sapientes et ista auctoritate praeditos, quā vos estis Ci., ex istis, quos nostis, urbanis nemo est Ci.; pa tudi popolnoma samo: te decor iste quod optas esse vetat O. ta tvoja lepota, iste deus qui sit V. tvoj bog, non tu in isto artificio callidior es, quam hic in suo Ci.; pogosto imamo v mislih zvezo z drugo osebo: si animo isto eras N. tega mišljenja (kakor praviš), utinam istud evenisset N. kar si rekel, istud quidem faciam N. kar zahtevaš, de istis rebus (o vaših razmerah) exspecto tuas litteras Ci., quid tibi cum armis? ista (ki jih sedaj nosiš) nos decent gestamina O. Pomni zlasti ixpt. istīus-modī, tudi ločeno: istīus modī te vrste (starosti), tak(šen): nihil istiusmodi Ci., ratio istiusmodi Ci., clientes istius modi Pl., nos esse istius modi Ter.; v posebnih primerih pomeni iste
a) v pismih to, kar se nanaša na prejemnika: perfer istam militiam; sin autem ista sunt insaniora, recipe te ad nos Ci., ex tuā provinciā omnique isto imperio Ci.
b) v dialogu to, kar omenja sogovornik: Critolaum istum, quem venisse commemoraras Ci., utinam tibi istam mentem di duint Ci. mišljenje, ki sem ti ga označil, sunt inquam ista, Varro Ci. je tako, kakor si rekel.
c) pred sodiščem to, kar se nanaša na nasprotnika: illorum studio, quos iste (tvoj varovanec Ver) vexarat Ci., iste homo ingeniosus Ci., nec mihi dicere promptum, nec facere est isti O. nasprotniku; od tod tudi v političnih govorih o tem, čemur se nasprotuje: quid istius (Antonijeva) decreta proferam? Ci., animi est ista mollitia inopiam ferre non posse Ci. Iz tega se je

2. occ. razvil zaničljivi postranski pomen: tale, takle, takšenle, le-ta: quod isti contigit uni Ci., quāque improbus iste exsultat V., non hoc ista sibi tempus spectacula poscit V., Mars alter, ut isti volunt L. ti možički, nostri isti nobiles ornamenta sua iis concedant Ci., exponam vobis, ex quibus generibus hominum istae copiae comparentur Ci., iste tuus vates O., tuus iste frater Petr. —

II. Adv. obl.:

1. loc. istī tam, ondi, na tvoji strani: Enn. fr., Pl., Ap., patet isti ianua leto V.

2. istim (prim. illim, hinc) od tam, od ondod, od tiste, s tvoje strani: isti istim ecferte lora Pl., sonitus usque i. exauditur Ci., i. postea Corinthum instituit redire Gell.

3. istō (prim. eō, quō) tja(kaj), na tvojo (vašo) stran: liceat modo isto venire Ci. k tebi, i. intro abire Pl., i. proficisci Ci., i. excurrere, i. usque penetrasse Plin. iun.; metaf. v to, vmes: admiscere aliquem Ci. ep.; od tod istō-vorsum, skrč. istōrsum tja (obrnjen), tjakaj: i. abire, concedere Ter.

Opomba: Star. obl.: gen. sg. istī: isti formae, poseb. v zvezi istī modī ali istīmodī = istīus modī, istīusmodī (gl. zgoraj): Acc. fr., Cat., Pl.; dat. sg. istō: Ap.; fem. istae Pl.

Itys, gen.-yos in -yis, dat. -yi, acc. -yn -ym, abl. -y, m (Ἴτυς) Ítis, Terejev in Proknin sin, ki ga je mati usmrtila in dala jesti očetu: O., H., Pr., Hyg., Sen. tr.

Iuba -ae, m (Ἰόβας) Júba

1. Hiempsalov sin, numid(ij)ski kralj in Pompejev pristaš, ki ga je po bitki pri Tapsu umoril Petrej: C., H., L. epit., Auct. b. Afr., Sen. ph., Fl., Iubae tellus H. = Numidija.

2. starejši sin Jube, ki ga je Cezar pripeljal v Rim: T., Plin., Suet.

Iugurtha -ae, m Jugúrta, Numidijec, Mastanabalov nezakonski sin, nečak in posinovljenec kralja Micipse, ki si je nezakonito prisvojil vse numidijsko kraljestvo; ko ga je Sula pod Marijevim vrhovnim poveljstvom ujel, je na grozen način umrl v Rimu: S., Ci., L. ep., Vell., Val. Max., Fl. — Od tod adj. Iugurthinus 3 Jugurtov, jugurtinski, z Jugurto, o Jugurti: bellum S., coniuratio Ci. Jugurti v prid, Sallusti historia Gell.

Iūliānus -ī, m Juliján, nom. propr. in sicer

1. M. Salvius Iulianus Mark Salvij Julijan, sin znamenitega pravnika Salvija Julijana: Lamp.

2. M. Didius Salvius Iulianus Mark Didij Salvij Julijan, rim. cesar l. 193 po Kr.: Amm., Eutr.

3. Anicius Iulianus Anicij Julijan, ded poznejšega cesarja Julijana Apostate, umrl l. 362 po Kr.: Amm.

4. Flavius Claudius Iulianus, s vzdevkom Apostata, Flavij Klavdij Julijan Odpadnik, je postal l. 360 po Kr. Augustus, l. 361 po Kr. pa cesar, odpadnik od krščanstva: Amm., Eutr.

Iūlus -ī, m Júl, rim. ime: Iullus Antonius H., T. (prim. Antōnius 3). pl. Iulli T. možje, kakršen je bil Jul, možje kakor Jul; Vergilij je dal temu imenu grško obliko Iūlus -ī, m Jul = Enejev sin, navadno imenovan Ascanius: O., V.; pesn.: Phrygii Iuli Val. Fl. = Julij Cezar in njegovo ladjevje (kot Enejevi potomci).

Iū-ppiter, bolje kot Iū-piter (iz *Djeu-pater *Iupater, prvotno voc. = gr. Ζεῦ πάτερ; nom. gr. Ζεὺς πατήρ, lat. Diēspiter; prim. tudi še lat. deus in diēs), gen. Iovis (iz stlat. nom. Djovis, Iovis), m Júpiter, pravzaprav „oče neba“, torej nebesni bog, enako kot gr. Ζεύς. Po mitih je Saturnov in Rein sin, Neptunov in Plutonov brat, Junonin soprog; za Rimljane je bog atmosferskih prikazni na nebu (Chrysippus disputat aethera esse Iovem Ci.), kralj bogov, državni bog (Iuppiter Capitolīnus, I.O.M. = Iuppiter optimus maximus). Njemu sta posvečena orel (Iovis satelles Ci., Iovis ales O.) in hrast (Iovis quercus V.); pridevki in vzdevki: altus V., Conservator, Custos T., pluvius Tib., uvidus V. Po njem Iovis stella Ci., Lucan. planet Jupiter.; pl.: Ioves quoque plures in priscis Graecorum litteris invenimus Ci., quasi ut nescias, repente ut emoriantur humani Ioves Pl.; metaf. Iuppiter Stygius V. = Pluton. Kot bog neba tudi meton. = nebo, zrak, vzduh: sub Iove pars durat, pauci tentoria ponunt O. pod milim nebom, sub Iove frigido H., quod latus mundi malus Iuppiter urget H. kjer je slabo podnebje, metuendus Iuppiter (sc. pluvius) uvis V. dež, I. hibernus Stat. Pomni: Iovem lapidem iurare na Jupitrov kamen prisegati, pri čemer je prisegajoči s kamnitim nožem zaklal svinjo, drug kamen (kameno strelo iz kremena, Jupitrov simbol) pa vrgel iz rok: quomodo autem tibi placebit Iovem lapidem iurare? Ci. ep., Iovem lapidem, quod sanctissimum iusiurandum est habitum, paratus sum ego iurare Gell.

Opomba: Nenavaden gen. sg. Iuppiteris in Iuppitris: Caesell. ap. Prisc.; od tod acc. pl. Iuppiteres in Iuppitros: Tert.; gen. pl. Iovum ali Ioverum Varr. ali Iovium Prob.

iuventūs -ūtis, f (iuvenis, prim. vir-tūs, senec-tūs)

1. mladost, mladeniška doba: ea, quae iuventute geruntur et viribus Ci., ibi iuventutem suam exercuit S., sed Rufum atque alios caedit sua quemque iuventus Iuv., quod a iuventute sua devotissime tibi vixerat Aug.

2. meton. mladi možje, mladež, mladina: flos iuventutis Ci., mores iuventutis Pl., Plin. iun., i. Attica Pl., corrupta Sen. ph., lecta L., delecta Hirt., V., iuventus et pueri liberi Pl., praeclara praecepta dederat iuventuti Ci., omnis iuventus, omnes etiam gravioris aetatis C., legendus est hic orator iuventuti Ci., acuent ad bonas artes iuventutem Plin. iun., denis vicenisque annis inter bella iuventus consenuit Sen. rh. O naslovu: princeps iuventutis = prestolonaslednik, cesarjev sin, carjevič, gl. princeps.

3. occ. mlado moštvo, mladi vojaki: iuventus et seniores C., Romana L.

Ixīōn -onis, m (gr. Ἰξίων) Iksíon, kralj Lapitov v Tesaliji, Piritojev oče, je zalezoval Junono in imel z njeno oblačno podobo otroke, Kentavre; zato je za kazen v podzemlju pritrjen na kolo, ki se neprestano vrti: V., Pr., Hyg., Ixione natus O. (Piritoj), matre deā et Ixione nati O. (Kentavri). — Od tod adj. Ixīonius 3 (Ἰξιόνιος) Iksíonov: orbis V. Iksionovo kolo, amici Lamp. (šalj. privezani na kolo); patron. Ixiōnidēs -ae, m (Ἰξιονίδης) Iksioníd, Iksijonov sin = Piritoj: O., Pr.; pl. Ixionidae Lucan. = Kentavri.

iz prep.

1. (izraža premikanje navzven) da, di:
stopiti iz hiše uscire di casa
priti iz Nemčije venire dalla Germania

2. (izraža izhodišče, izvor) da, di:
sin iz drugega zakona figlio di secondo letto
iz njegovega govorjenja je dognal resnico dalle sue parole gli riuscì di scoprire la verità

3. (izraža pripadnoat, okolje) di, da:
kava iz Brazilije caffè del Brasile

4. (izraža prehajanje, spreminjanje) da:
prevajati iz italijanščine v slovenščino tradurre dall'italiano in sloveno

5. (s pomožnim glagolom izraža stanje zunaj česa) fuori (di):
obleka je iz mode il vestito è fuori moda
bolnik je iz nevarnosti il malato è fuori pericolo

6. (za izražanje časovnega izhodišča) da, di:
spomini iz mladosti ricordi di gioventù

7. (za izražanje snovi, iz katere je kaj) di:
kipec iz brona statuetta di bronzo
izpit iz matematike esame di matematica

8. (za izražanje nagiba ali vzroka) per:
storiti kaj iz strahu fare qcs. per paura
oditi iz protesta andarsene per protesta

9. (za izražanje odnosa do koga) di:
briti norce iz koga farsi beffe di qcn.

10. (za izražanje načina, kako se kaj dogaja) di, da:
prerokovati iz kart predire il futuro dalle carte
iz dna duše hvaležen grato dal profondo del cuore
iz srca rad di tutto cuore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živeti iz dneva v dan vivere dall'oggi al domani
biti ves iz sebe od veselja, od strahu essere fuori di sé dalla gioia, dalla paura
biti slabši iz dneva v dan peggiorare di giorno in giorno

izgubljen [ê] (-a, -o) verloren, [verlorengegangen] verloren gegangen; možnosti, dobiček ipd.: entgangen; (ki ga ni mogoče najti) unauffindbar
izgubljeni sin der verlorene Sohn
figurativno biti izgubljen geliefert sein, verloren sein
tehnika odlitek z izgubljenim modelom der Guss mit verlorener Form

izgubljèn (-êna -o) adj.

1. perso, perduto:
izgubljen denar denaro perduto
bibl. izgubljeni raj paradiso perduto
bibl. izgubljeni sin figliol prodigo

2. pren. smarrito, errante, errabondo:
gledati z izgubljenim pogledom guardare con occhi smarriti
PREGOVORI:
kakor dobljeno, tako izgubljeno tanti presi, tanti spesi