Franja

gehen (ging, gegangen)

1. iti, (öfter, lange) hoditi; odhajati; auf Reisen gehen iti na potovanje; auf Urlaub gehen iti na dopust; ins Kloster gehen iti v samostan; unter Menschen gehen iti med ljudi; von Hand zu Hand gehen iti iz rok v roke; zu weit gehen iti predaleč; seines Weges gehen iti svojo pot; (sterben) er ist von uns gegangen šel je od nas, zapustil nas je

2. in Kleidung: nositi (obleko, črnino itd.), hoditi v

3. See: valovati; Tür: odpreti/zapreti se; Maschinen: delovati; Teig: vzhajati; Verkehrsmittel: voziti, peljati; Straße: voditi, iti; priti: auf ein Kilo gehen 20 Stück na 1 kg pride 20 kosov

4. einfach/leicht/schwer: biti (enostaven, lahek, težak)

5. in die Brüche/in Stücke gehen razbiti se; in Erfüllung gehen izpolniti se; in Teile gehen deliti se; zu Ende gehen končati se, mit jemandem iti h koncu z

6. gehen lassen die Dinge: pustiti stvari, naj gredo svojo pot; einen gehen lassen prdniti; mit sich gehen lassen ukrasti

7. gegangen werden biti prisiljen k odhodu/odstopu gehen auf : es geht auf Mittag kmalu bo poldne, einen Menschen: leteti na, biti namenjen (komu), Tür, Fenster: gledati na; aus und ein gehen bei biti stalen gost; gehen bis an etwas segati do; in sich gehen iti vase; gehen mit : jemandem hoditi z, mit der Zeit: iti s časom; iti s časom naprej; gehen nach etwas ravnati se po; nach jemandem : wenn es nach mir ginge če bi bilo po mojem; gehen über die Kräfte/das Erträgliche: presegati, iti preko; vor sich gehen dogajati se, goditi se; es geht (als Antwort) gre!, (bei Fragen nach der Qualität) nekaj srednjega; so gut es geht kolikor/dokler se da, če le gre; es geht um alles gre za vse, vse je na kocki; Geh zum Teufel! Pojdi k hudiču! Hudič naj te pobere!

Geleit, das, (-/e/s, -e) spremstvo, zaščita; konvoj; das Geleit geben (po)spremiti, spremljati; freies/sicheres Geleit gewähren jamčiti varen prehod; jemandem das letzte Geleit geben pospremiti (koga) na zadnjo pot

glōria¹ f

1. slava:
il cammino della gloria pot do slave
coprirsi di gloria ovenčati se s slavo
essere avido di gloria biti slavohlepen
lo feci per la gloria šalj. naredil sem to za slavo

2. pren. ponos; junak:
è una gloria nazionale narodni junak je
vecchie glorie šport nekdanji asi

3. božja slava, blaženost:
Dio l'abbia in gloria Bog mu daj večni mir
andare in gloria pren. veseliti se, skakati od veselja
essere in gloria pren. šalj. biti v rožicah
aspettare a gloria pren. nestrpno čakati

glücklich srečen; (günstig) ugoden; končno (es ist glücklich 10 Uhr geworden končno je ura 10); glücklich machen osrečiti; glückliche Reise! srečno pot!

glúh sourd

gluh na enem ušesu sourd d'une oreille
gluhega se delati faire la sourde oreille
gluh za vse prošnje sourd à toutes les prières (ali supplications)
pridigati gluhim ušesom prêcher dans le désert, parler à des sourds
gluh ko zemlja sourd comme un pot

gnéča crush; throng; press

strašna gnéča a terrible crush
nastala je gnéča ko so odprli vrata there was a crush when the door opened
utirati si pot skozi gnéčo to force one's way through the crowd
bila je gosta (strašna) gnéča it was tightly packed (terribly crowded)

gnéča (-e) f calca, folla, ressa; pigia pigia, viavai:
utreti si pot v gneči farsi largo nella calca
skopati se iz gneče uscire dal pigia pigia

go^*1 [gou] neprehodni glagol
hoditi, teči, bežati, peljati se, voziti se; oditi, odhajati, izginiti, izginevati; biti ukinjen; delovati; krožiti, biti; poteči; potekati; veljati; prodajati se; spadati, soditi; poda(ja)ti se; nameravati; posta(ja)ti

to be going to ➞ going
pogovorno to go all out na vse kriplje se truditi
another day to go še en dan
as far as that goes kar se tega tiče
to let go izpustiti
let it go at that pustimo, kakor je
as the story goes kakor pripovedujejo
as things go v teh okoliščinah, potemtakem
how goes the time? koliko je ura?
to go bail for jamčiti za
to go halves with razdeliti na polovici
to let go hang pustiti nerešeno
pogovorno to go the pace hiteti; figurativno veselo, brezskrbno živeti
to go shares (raz)deliti
to go a long way towards veliko prispevati k
pogovorno to go blind oslepeti
to go bad pokvariti se
sleng to go broke (ali bust) doživeti polom, bankrotirati
to go dry ameriško vpeljati prohibicijo
to go easy udobno si urediti
to go hungry stradati
to go mad znoreti
to go short of pogrešati
to go sick javiti se bolnega
to go steady biti previden
to go it strong odločno ravnati
to go unpunished rešiti se brez kazni, izmazati se
sleng to go west iti rakom žvižgat
to go wrong zgrešiti pot; pokvariti se
to go at large biti oproščen, na svobodi
to go bat for pomagati komu v sili
to go one better prekositi, prekašati koga
go it! le daj!
to let go izpustiti
to make things go zabavati
to go the pace zapravljivo živeti
to go a great way with s.o. to(wards) s.th. imeti velik vpliv pri kom na kaj
to go the wrong way napačno začeti, biti na nepravi poti
a little of his company goes a long way njegove družbe je človek kmalu sit
sleng to go the whole hog iti do skrajne meje, temeljito opraviti
to go the way of all flesh (ali all the earth) umreti
his tongue goes nineteen to the dozen govori kot dež
to go all lengths na vse kriplje se (po)truditi

Gólgota Golgotha

pot na Golgoto chemin moški spol du Calvaire

gólgotski (-a -o) adj. pren. di, del calvario:
golgotska pot il calvario

go on neprehodni glagol
nadaljevati, trajati (at)
planiti, navaliti; vesti se
domačno pripovedovati
gledališče nastopiti, igrati

to be going on bližati se
go on the dole dobivati podporo brezposelnih
go on horseback jahati
go on one's way iti svojo pot
go on the parish pasti občini v breme
go on foot iti peš
go on for bližati se
go on one's knees poklekniti, na kolena pasti
go on the stage postati igralec

Gorgō -gonis redko -gūs, acc. -gona, f (Γοργώ) Górgo ali Gorgóna, pl. Gorgonĕs -um, acc. -ăs, Gorgóne, tri hčere božanskega morskega starca Forka (Phorcus) ali Forkija (Φόρκυς) in morske boginje Keto (Cētō Κητώ). Bile so grozne, krilate deklice, ki so imele namesto las kače; kdor jih je pogledal, je okamenel. Dve izmed njih, Stheinō in Euryalē, sta bili nesmrtni; tretja, Medūsa (Meduza), ki je bila najstrašnejša, pa smrtna; zato je Gorgo včasih = Meduza. Perzej ji je odsekal glavo, ki jo je Atena nosila na svojem oklepu. Iz Meduzine krvi je nastal krilati konj Pegaz (Pegasus): PLIN., VAL. FL., MART., FULG., os Gorgonis (= Medusae) CI., Pallas ... effulgens Gorgone saevā V., ora Medusae O., Gorgonis (= Medusae) anguicomae Perseus superator O., Gorgone (= Medusā) conspectā O., Gorgones Harpyiaeque V. – Soobl.
a) Gorgōn -onis, f (Γοργών): HYG., LUCAN., MART., STAT.
b) Gorgona -ae, f: HYG., SERV., PRUD. – Od tod

1. adj. Gorgoneus 3 Gorgonin, gorgonski, Meduzin: caput VITR., Gorgoneis Allecto infecta venenis V. okužena z Gorgoninim (Meduzinim) strupom, equus (= Pegasus) O., lacus (= vrelec Hipokrena (Hippocrēnē), ki mu je Pegaz z udarcem svojega kopita na Helikonu odprl pot ) PR.

2. subst. Gorgonia -ae, f korala, morska jagoda, ki v stiku z zrakom takoj okameni: PLIN.

górski mountainous; mountain; alpine

górska bolezen mountain sickness
górska cesta mountain road
górski čevlji mountaineering boots pl
górske dirke (motocikl.) hill-climbing contest
górski duh, škrat mountain sprite, gnome
górska globel ravine, hill valley, (irska, škotska) glen
górski greben, hrbet ridge, crest
górska dežela, pokrajina mountainous country, highland, mountainous region
górska koča mountain hut
górsko področje mountain district, highland
górska palica alpenstock
górska oprema mountaineering outfit
górski plezalec mountaineer, climber, mountain climber, (v Alpah) alpinist
górsko pobočje mountainside, mountain slope
górska pot mountain path
górsko sedlo saddle; dip between two peaks
górsko pravo miners' statutes, mining laws pl
górska reševalna služba mountain rescue service
górska stena steep mountainside, rock wall
górska vas mountain village
górski usad landslip, (večji) landslide
górska veriga mountain range, mountain chain
górska tura alpine (ali mountain) tour, climbing trip
górski veter mountain wind
górski vodnik (alpine) guide
górski vrh summit, mountaintop, peak
górski zrak mountain air
górska železnica mountain railway

gózden forest, wood; silvan

gózdni čuvaj forest-keeper, ZDA ranger
gózdni delavec forestry worker; timberman, ZDA lumberman
gózdno gospodarstvo forestry, forest culture
gózdna jasa clearing, glade
gózdna jagoda wild strawberry
gózdna pot, steza forest road, path
gózdna poseka clearing
gózdna preseka forest track, forest lane, forest path, ride, firebreak
gózdni rob edge (ali margin) of a forest
gózdna žaga long twohanded saw
gózdni rezervat (za divjad) (game) preserve
gózdna uprava forest management
gózdni požar forest fire
boj proti gózdnim požarom forest fire fighting

gôzden forestier, de forêt, de bois

gozdno bogastvo richesse ženski spol en forêts
gozdna pot chemin moški spol forestier
gozdni požar incendie moški spol de forêt
gozdna uprava administration ženski spol des (Eaux et) Forêts

gôzden forestal

gozdni čuvaj guardabosque(s) m; guarda m forestal
gozdna uprava administración f forestal
gozdno bogastvo riqueza f forestal
gozdno gospodarstvo explotación f forestal; silvicultura f
gozdna pot (jagoda zaščita) camino m (fresa f, protección f) forestal
gozdni požar incendio m forestal
gozdni tek carrera f a través de bosque

gozdn|i [ó] (-a, -o) Wald-, Forst- (čuvaj der Waldhüter, delavec der Forstarbeiter, Waldarbeiter, duh Waldgeist, požar der Waldbrand, rog glasba das Waldhorn, škodljivec der Forstschädling, žig der Forststempel, cesta Forststraße, Waldstraße, čistina, jasa die Waldlichtung, drevesnica der Forstgarten, meja die Waldgrenze, nimfa die Waldnymphe, paša die Waldweide, pot der Waldweg, preseka die Waldschneise, škoda der Forstschaden, der Forstfrevel, tla der Waldboden, učna pot der Waldlehrpfad, uprava die Forstverwaltung, das Forstamt, biologija združba die Waldgesellschaft, žival das Waldtier)
mala gozdna posest der Kleinwald
gozdne površine (gozdovi) množina das Waldland
gozdno gospodarstvo der Forstbetrieb, das Forstunternehmen, die Waldwirtschaft, Forstwirtschaft
gozdno steklo das Waldglas
| ➞ → brglez, hulež, koren, kukmak …

gradíti (-ím) imperf. ➞ izgraditi

1. costruire, edificare, erigere, fabbricare (tudi pren.):
graditi cesto, hišo, tovarno, železnico costruire una strada, una casa, una fabbrica, una ferrovia
graditi na črno costruire abusivamente
pren. graditi lepšo prihodnost costruire un futuro migliore
pren. graditi na slabih temeljih, na pesku fabbricare sulla sabbia

2. (deliti, ločiti, ločevati) separare, dividere

3. publ. graditi na costruire, creare, fabbricare, fondare; impostare:
graditi politiko na mednarodnem sodelovanju impostare una politica sulla cooperazione internazionale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
graditi komu pot ostacolare qcn., frapporre ostacoli a qcn.
pren. graditi na koga attendersi molto da uno
meteor. gradi se področje nizkega, visokega pritiska si sta formando un'area ciclonica, anticiclonica

Graecī -ōrum, m (Γραικοί) Grki. Γραικοί so bili prvotno Epirci okrog Dodone, Rimljani pa so to ime prenesli na vse Grke. Grāī (Grāiī) pomeni Grke kot junaški narod klasične starodavnosti, Graeci je le zemljepisni pojem, Graeculus (gl. Graeculus) zaničlj. ali iron. izraz. Večinoma pl. Graeci: ENN., CI., L., H., T. idr.; redkeje sg. Graecus -ī, m Grk: Graecus apud Graecos non de culpa sua dixit CI., Graecus ignobilis L. Graeca -ae, f Grkinja: Graecus et Graeca L., Graecus Graecaque PLIN. Kot adj. Graecus 3, adv. ē, grški: pecudes PL. (menda) tarentske ovce, Graeca fide mercari PL. za gotov denar, Gr. homines CI., Gr. litterae CI. v Grčiji (poseb. v Atenah) cvetoče vede (govorništvo, filozofija idr.), historia Gr. CI. v grškem jeziku pisana rimska zgodovina, res Graecae CI. grški spisi, grščina, ludi Gr. CI. igre grške vsebine, Graeco more bibere CI. = napijati si s krožečo čašo (in navajati ime), Gr. via CI. EP. (menda) = pot v Veliko Grčijo, vocabulum Gr. GELL., nux Gr. MACR. mandelj, ad Kalendas Graecas (gl. Calendae), Alazon Graece huic nomen est comoediae PL., Graece loqui CI., Graece scire CI. znati grško (govoriti), Graece nescire CI., Acilius, qui Graece scripsit historiam CI., pronuntiare poëmata Graece et Latine N., Graece nosti? VULG. znaš grško? Kot subst. Graecum -ī, n in Graeca -ōrum, n grško, grški jezik, grščina, grško slovstvo: e Graeco in Latinum convertere CI. ali ex Graeco transfere Q. prevajati, Graeco melius uti, a Graeco ductum esse Q., Graeca leguntur in omnibus fere gentibus CI., semper cum Graecis Latina coniunxi CI., cum Graeca scribimus Q., sicut in Graecis accidit Q., vertere Graeca in Latinum Q.

gramózen (of) gravel

gramózna jama gravel pit
gramózni kamenček gravel chip, chip of gravel, chipping
z gramózom posuta pot gravel path, gravel walk