Franja

vāgītus -ūs, m (vāgīre) vekanje, vek, ječanje, jok, jokanje, javk, javkanje, cviljenje, cvil, cvilež, stok, stokanje: Lucr., Cels., Plin., Q., Arn., Hier. idr., vagitūs dedit ille (sc. puer) miser O., auditae voces vagitus et ingens infantumque animae flentes V.; (o kozah) mekèt, meketánje: Varr., vagitūs similes puerilibus haedum edentem iugulare O. meket, podoben otroškemu vekanju.

vál wave; (velik) billow

brez valov (miren) waveless
vál za válom, v zaporednih válovih wave after wave
válu podoben wavelike
gibanje válov undulation, wave motion
kopanje v válovih bathing in a bath with artificial waves
jezdec na válovih surf rider
butanje válov surf, breaking of waves
udarci válov pounding, crashing of waves
greben, vrh vála crest of a wave
vál mraza cold snap, cold spell
vál vročine heat wave, hot spell
igračka válov (figurativno) play of waves
vál ogorčenja a wave of indignation
vál stavk a wave of strikes
dolgi (srednji, kratki) válovi radio long (medium, short) waves
morski válovi billows pl
majhen vál ripple, wavelet
obalni vál breaker
dolg vál roller
válovi pl heavy seas pl
penasti válovi white horses pl, whitecaps, arhaično skipper's daughters pl
svetlobni válovi light waves pl
zvočni válovi sound waves pl
modulacijski vál wave of modulation
delati, gnati válove, dvigati se v válovih to rise in waves
válovi butajo ob skale the waves beat against the rocks
naravnati radio na določeni vál to tune in to a certain wavelength
dolžina vála radio wavelength
točno na válu radio on the beam

varljiv (-a, -o) trügerisch; täuschend (varljivo podoben täuschend ähnlich); (goljufiv) betrügerisch
varljivo velik ovoj die Mogelpackung

verig|a¹ ženski spol (-e …) die Kette (koračna Taktkette, krmilna Steuerkette, ojnična Aufhaltekette, oplaščena Hülsenkette, podajalna Vorschubkette, pogonska/gonilna Treibkette, samovodna Selbsthaltekette, sidrna Ankerkette, snežna Schneekette, tirna Gleiskette, varnostna Sicherheitskette, zaporna Sperrkette, za zapiranje Schließkette, na vratih Türkette, žage Sägekette)
izlagalna veriga tehnika die Kettenauslage
… verige Ketten-
(člen das Kettenglied, konec der [Kettenschluß] Kettenschluss, pretrganje der Kettenbruch, ščitnik das Kettenschutzblech, der Kettenschutz, der Kettenkasten)
členek na verigi das Kettengelenk
žvenketanje verig das Kettengeklirr
podoben verigi kettenförmig
biti v verigah in Ketten liegen
dati na verigo psa: anketten, an die Kette legen
dati/vkovati v verige in Ketten legen
odpeti/spustiti z verige losketten, abketten
strgati se z verige sich von der Kette reißen
povezati/skleniti se v verigo sich verketten
zapreti z verigo vrata: die Kette vorlegen

vīlla -ae, f (iz vīesla; prim. vīcus)

1. podeželska pristava, podeželski dvorec, podeželsko (selsko) posestvo, podeželska posest, zaselek, vila, starejše zaselje, (v)ladanje: Ca., Ter., H., Plin., Gell. idr., rustica pristava za kmetijsko rabo, in urbana krasen podeželski dvorec le za zabavo: Varr. ali urbana podeželski dvorec, v katerem biva gospod(ar), rustica pristava, v kateri prebivata vilicus, vinitor idr. sužnji delavci, in fructuaria pristava, kjer hranijo poljske pridelke: Col. idr., Verres hebet plenam domum (hišo v mestu), villas refertas Ci., domus in Palatio, villa in Tusculano Ci., villa magnifica Ci., quia frumenta aut in agris aut in villis sunt Ci., esse villam totius anni (celo leto prijetno bivališče) Sen. ph.; poseb. vīlla publica „mestni dvorec“, javno poslopje na Marsovem polju, v katerem so oblastniki opravljali cenitev imetja rimskih državljanov in vojaške nabore; tam so tudi nudili bivališče poslancem tujih narodov, ker ti niso smeli v mesto: Varr., L., Val. Max., Fl., Aur.; podoben dvorec je nameraval zgraditi tudi Cezar: Ci. ep.

2. = rus: Plin. iun.

3. vas, naselje, starejše selo: villae coloni Ap.

vin|o srednji spol (-a …) der Wein (belo Weißwein, desertno Dessertwein, kabinetno Kabinettwein, kakovostno Qualitätswein, ledeno Eiswein, muškatno Muskatellerwein, namizno Tafelwein, Tischwein, naravno Naturwein, odprto Schoppenwein, [Faßwein] Fasswein, palmovo Palmwein, patočno Tresterwein, rdeče Rotwein, rensko Rheinwein, rezano Verschnittwein, ribezovo Johannisbeerwein, riževo Reiswein, sadno Obstwein, sladko Süßwein, steklenično Flaschenwein, samorodnice Hybridenwein, s poreklom Landwein, vrhunsko Spitzenwein, s predikatom Prädikatswein, zdravilno Medizinalwein)
figurativno gosje vino (voda) Gänsewein
kuhano vino Kochwein, Glühwein
mašno vino [Meßwein] Messwein
mlado vino Jungwein, Heuriger, der Sturm
peneče se vino der Schaumwein, der Sekt
pri proizvajalcu ustekleničeno vino die Kellerabfüllung
vrč za vino der Weinkrug
kozarec za vino das Weinglas
(za belo Weißweinglas, za rdeče Rotweinglas)
… vina Wein-
(bog der Weingott, dežela das Weinland, madež od der Weinfleck, rdečega Rotweinfleck, proizvodnja die Weinbereitung, steklenica die Weinflasche, točilnica das Weinlokal, vrsta die Weinsorte)
ponarejevalec vina der Panscher, Weinpanscher
posoda za hlajenje vina der Weinkühler
piti vino ein Weintrinker sein
naliti čistega vina komu figurativno (jemandem) klaren/reinen Wein einschenken
vsebujoč vino weinig, weinhaltig
bogat z vinom weinreich
podoben vinu weinähnlich

vivant, e [vivɑ̃, t] adjectif živ, živahen; masculin živo bitje; čas, doba življenja

langues féminin vivantes živi jeziki
portrait masculin vivant živ, zelo podoben portret
quartier masculin vivant živahna mestna četrt
bon vivant veseljak, lahkoživec
du vivant de mon père dokler živi (je živel, bo živel) moj oče
âme féminin vivante živa duša
preuve vivante živ dokaz

vōx, vōcis, f (indoev. kor. *u̯equ̯- govoriti; prim. skr. vāk glas, govor, govorica, beseda, vā́kyam izrek, govor, vácas- beseda, vakti, vívakti (on) pravi, govori, lat. vocō, gr. ὄψ glas, zvok, ἐν-οπή klicanje, hrup, ἔπος [iz *Ƒέπος] beseda, got. giwahan, giwuog, giwahannen = nem. erwähnen)

1. glas
a) človeški (govoreče, kličoče ali pojoče osebe): humana L. fr., Ap., acuta, gravis, cita, tarda, inflexa (droben, droban, tenek, tenak) inflexā ad miserabilem sonum voce Ci. (gl. īn-flectō), parva (slab, tih), magna (močen, močan, krepek, krepak), ingens V., clara (jasen) Ci., L., O., Lucr., clarior C., bona Pl., Q., rauca O., summa, ima H., Q., dulcis, solida Sen. rh., sedata et depressa, tremebunda Corn., exsurge, praeco … exerce vocem Pl. napni glas, vocem attenuare Ci. s piskavim glasom govoriti (da bi bil njegov moški glas podoben ženskemu), vocem attollere vel submittere Q., vocis contentio et remissio Ci., vocis magnitudo Corn., vocis via Lucr., voce referre V. ali contendere Cels. na glas, glasno, moribundā voce Amm., enimvero voce est opus Ter. klicati moram, nulla vox quiritantium … exaudiri poterat L. klic na pomoč, vocem late nemora alta remittunt V. javk, javkanje, personabant omnia vocibus ebriorum Ci. od kričanja, od vpitja, Valerium magnā voce inclamat L. glasno, magnā compellans voce cuculum H. glasno mu kličoč „kuku“, glasno mu kukajoč, venantum voces Ph. klici lovcev, voce vocare V. (po)klicati, vocis imago V. posnemanje glasu, jek, voce potius quam verberibus terreat (sc. boves) Col. z glasom, s klici, inclinatā ululantique voce canere Ci., citharam cum voce movere O. ob petju, Sirenum voces H. petje, sunt verba et voces quibus hunc lenire dolorem possis H. čarodejna besedila in glasbeni znaki.
b) živalski: mugiet et veri vox erit illa bovis O., vox boum V. mukanje, cornix plenā pluviam vocat improba voce V., vox (sc. apium) … sonitūs imitata tubarum V. brnenje, cycni Mel., porcina vox Sen. ph. svinjsko kruljenje, voces animalium truces Ap.
c) pren. glas pooseb. stvari: Sicilia tota si unā voce loqueretur Ci., rerum vox est, naturae vestigium, veritatis nota Ci., interdum … vocem comoedia tollit H. govori vzneseno (v vznesenem slogu).

2. meton.
a) glas = ton, zvok, don: Pl., Cat., Ph. idr., soni et voces Ci., numeri et voces et modi Ci. takt, glas (ton) in napev, auribus multa percipimus, quae etsi nos vocibus delectant, tamen … Ci., vocem mittere, emittere (gl. mittō, emittō), cum viderem … vocem pro me … neminem mittere Ci. da se nihče ne oglasi, da nihče ne spregovori zame, inludere vocem, quotiens caneret T., parum explanatis vocibus sermo praeruptus Sen. ph. odsekan govor s premalo dodelanimi glasovi, bucina … litora voce replet O., ad vocem celeres, quā bucina signum dira dedit, … concurrunt V. ob trobljenju, ob znaku s trobento (trombo), obloquitur numeris septem discrimina vocum V. brenka po taktu na sedmeroglasno liro; pesn.: ad sonitum vocis vestigia torsit V. po zvoku veslajev, audimus fractas ad litora voces (sc. pelagi) V. šumenje od brega odbijajočih se (ob breg butajočih) valov, verba quibus sensus vocesque notarent H. naravne glasove in misli.
b) izjava, izrek, izraz, vzklik, beseda, besede, govor, starejše izrecilo, izustilo: Lucr., Plin., omnes … cives … una et mente et voce consentiunt Ci. so ene misli (ene volje), enega glasu pri tem, so si enotni v mislih in besedah, una paene voce repelli Ci. enoglasno, vox publica Ci. izraz javnega mnenja, viva Ci., ficta O. laž, excepta vox est querentis Cu., constitue nihil esse opis in hac voce: „civis Romanus sum“ Ci., ex infimo specu vocem redditam ferunt: „imperium summum Romae habebit … “ L., Pythica vox L., vetuit me tali voce Quirinus H., vocem adversum pericula poscere T. zagovor, zagovornika, illas adversus senatum voces T., ex percontatione nostrorum vocibusque Gallorum C., carpi nostrorum militum vocibus C., his … vocibus infit V., Iuno … his vocibus usa est V., contumeliosis vocibus prosequebantur nostros C., voces per vinum … emissae Q., voces edere Ci. tožiti, tales voces dare O. tako tožiti.
c) (posamezna) beseda, izraz, naziv, oznaka, označba: ullam omnino vocem exprimere posset C., nulla tamen vox est ab iis audita populi Romani maiestate … indigna C., alia vox nulla violenta audita est L., dico ipsum Epicurum … non intellegere … , quid sonet haec vox voluptatis, id est, quae res huic voci subiciatur Ci. beseda „slast“, hic sensus verbi, vis ea vocis erat O., nescit vox missa reverti H.
d) besedilo, pregovor, rek, (modri) izrek, reklo, rečeníca, starejše poslóvica: qua voce et quo senatus consulto (= qua voce senatus consulti) populus Romanus ad arma sit vocatus C., negabat ullam vocem inimiciorem amicitiae potuisse reperiri quam eius, qui dixisset … Ci.
e) zagovor = čarodejno (čarovno, bajalno) besedilo, čarodejne (čarovne, bajalne) besede, čarodejna formula: sidera excantata voce Thessalā H., deripere lunam vocibus H., parce vocibus tandem sacris H.
f) povelje, ukaz, poziv: consulum voci atque imperio non oboedire Ci., Iri, meae … fidissima nuntia vocis O., cuius voci continuo Fabius obsecutus Val. Max.
g) zmožnost govorjenja, govorjenje, govor, govorica, jezik: me dies, vox, latera deficiant Ci., omnibus praeclusisse vocem videbatur L., vetorque plura loqui, vocisque meae praecluditur usus O., Graiā scierit sive ille Latinā voce loqui O., neu iubeas … vocem mutare viros aut vertere vestem V., qui feros cultūs hominum recentum voce formasti catus H., cum civem ex voce cognovisset Iust., Latinae vocis honos Val. Max., sed vox hoc nuntiat omnis Mart.
h) izgovor, izgovarjanje, izgovarjava, izreka, izrekanje: rustica vox et agrestis quosdam delectat Ci.
i) (kot ret. t.t.) naglas, poudarek, starejše priglas: in omni verbo posuit acutam vocem Ci.

vrečast [é] (-a, -o) sackförmig; (podoben vreči) sackähnlich, sackartig
vrečasta obleka das Sackkleid

vrv ženski spol (-i …) der Strick; strokovno, tudi za jekleno: das Seil; zelo debela: pomorstvo das Tau, die Trosse, tenka: die Leine; konopec: der Strang; vlečna: pomorstvo der Treidel
skakalna vrv das Springseil
vrvi množina Seile, Taue množina, die Seilerware, das Seilwerk
(dvižna Aufzugseil, krmilna Steuerseil, Steuerleine, ladijska Kabeltau, lovilna za pristanek Landefangseil, napenjalna Spannseil, nosilna Tragseil, obešalna Hängeseil, oporna Halteseil, ozemljevalna Erdseil, plezalna Bergseil, Kletterseil, podolžna nosilna Längstragseil, pomožna Hilfsseil, Vorseil, poševna Schrägseil, rešilna Fangleine, Schießleine, robna Randseil, sidrna Ankertau, vijačna Spiralseil, viseča Hängeseil, vlačilna Schlepptau, Schleppseil, vlečna za vozilo Abschleppseil, tehnika Förderseil, Zugseil, za perilo Wäscheleine, za uravnoteženje Gegenseil, zavorna Bremsseil, žična Drahtseil)
anatomija živčna vrv der Nervenstrang, das Nervenbündel
… vrvi Seil-, Tau-
(debelina die Seilstärke, konec das Seilende, Tauende, varovalo Seilsicherung)
odvezati vrvi (odvezati ladjo) loswerfen
boben za vrv die Seiltrommel
hoditi po vrvi seiltanzen
hoja po vrvi der Balanceakt (tudi figurativno)
plezanje po vrvi das Tauklettern
podoben vrvi strangförmig
premikati se ob vrvi seilen
pritrditi z vrvjo seilen
skakati ob vrvi seilspringen
skakanje ob vrvi das Seilspringen
spuščanje po vrvi/z vrvjo das Abseilen
spuščati po vrvi/z vrvjo abseilen (se sich)

weald [wi:ld] samostalnik
poetično gričevnato področje v jugovzhodni Angliji; široka odprta pokrajina

wealden ameriško "wealdu" podoben

Welsh [welš]

1. pridevnik
valizijski; iz Walesa

2. samostalnik
valizijski jezik; Valižani

Welsh fiddle sleng srbenje, srab
Welsh rabbit (ali rarebit) stopljen sir namazan na praženem kruhu
Welsh corgi jazbečarju podoben pes

zaj|ec¹ moški spol (-ca …)

1. der Hase, ironično: das Karnickel; poetično: Meister Lampe
pečen zajec der Hasenbraten
lovstvo vabilo za zaja die Hasenquäke, die Hasenklage
lovstvo lov na zaje die Hasenjagd
podoben zaju hasenähnlich

2. figurativno (strahopetec) der Angsthase, der Hasenfuß
|
figurativno v tem grmu tiči zajec da liegt der Hund begraben, da liegt der Hase im Pfeffer
spoznati se na kaj kot zajec na boben davon [soviel] so viel verstehen wie die Kuh vom Sonntag

zmáj dragon; šport hang-glider; (igrača) kite; figurativno (huda ženska) vixen, spitfire, shrew, scold, termagant, Xantippe

hišni zmáj (figurativno) she-dragon
zmáju podoben dragonlike, dragonish
spuščanje zmája kite-flying
kdor spušča zmája kite-flyer
leteti kot zmáj to kite
spuščati zmája to fly a kite, to kite

zōna -ae, f (tuj. ζώνη)

1. ženski pas (opas, opásnica, pasíca, prepasnica), ki je spodnjo obleko držal skupaj ob telesu: Mart. idr., Persephones zona O., dat teretem zonam, qua modo cincta fuit O., zonam solvit diu negatam Cat., solutis Gratiae zonis L.; kot znamenje devištva: castaque fallaci zona recincta manu O.

2. occ.
a) moški pas, poseb. pas, v katerem so hranili denar, opašnják, opásica (opasíca): Pl., Suet. idr., argentum in zonis habentes L.; od tod: qui zonam perdidit H. ki je ob denar = revež.
b) pas = pasu podoben rob ob dragulju: Plin.
c) obroba, obšiv, bordúra na oblačilu: Isid.
d) ozvezdje Orionov pas: zona latet tua nunc, … Orion O.
e) metaf. (zemeljski) pas (starodavniki so poznali pet pasov), področje, območje, zona, cona: Mel., Plin., Macr., M. idr., quinque tenent caelum zonae V., zonarumque trium contentus fine O. (prim. O., Metam. 1, 45, 46), zona nivalis (mrzli), perusta (vroči) Lucan.

zvezdast [é] (-a, -o) po obliki: sternförmig; (podoben zvezdi) sternartig; (radiaren) radiär, strahlig

žaluzij|a ženski spol (-e …) die Jalousie
pomična žaluzija die Klappenjalousie
podoben žaluziji jalousieartig

žíla (dovodnica) vein (tudi rudna); (odvodna) artery; botanika, lista rib, nervure

poln žíl veinous
brez žíl veinless
žíli podoben, kot žíl veinlike
žíla kabla core of a cable
krčna žíla medicina varicose vein
rudna žíla lode, (tanka) thread
vodna žíla thread (ali thin stream) of water
razporeditev žíl venous system, botanika, entomologija venation
glavne trgovske žíle the principal arteries of trade and commerce
prometna žíla arterial road, traffic artery, thoroughfare
glavna prometna žíla main traffic artery
promet po (glavnih) prometnih žílah arterial traffic
pesniška žíla poetic vein
zlata žíla medicina piles pl, haemorrhoids pl
žíla zlatá vein of gold
življenjska žíla (figurativno) lifeline
izkoriščanje rudnih žíl vein-mining
žíla v marmorju, v lesu streak (ali stripe) in marble, in wood
žíla bíje, utriplje the artery beats, pulsates, throbs
potipati žílo to feel someone's pulse
odrezati narodu življenjsko žílo to sever the lifeline of a nation
žíla mu je počila he burst a blood vessel
kri mi je poledenela v žílah my blood froze (ali curdled) (od groze with horror)

žlíndra scoria, pl scoriae; dross, slag

podoben žlíndri slaggy
spremeniti (se) v žlíndro to slag

žvêplo kemija sulphur; ZDA sulfur; arhaično brimstone

žvêplu podoben sulphurous, sulphureous
dodajanje žvêpla sulphuration
žvêplo v palicah stick sulphur, sulphur rolls pl
rudnik žvêpla sulphur mine
vsebujoč žvêplo sulphuric, sulphurous
reven z žvêplom poor in sulphur
izvir, vrelec žvêpla sulphur spring
vezan z žvêplom sulphuretted
rafinerija žvêpla sulphur refinery