Franja

auspicio m (pl. -ci)

1. hist. vedeževanje (po ptičjem letu)

2. knjižno znamenje:
essere di buon auspicio biti dober znak
cominciare qcs. sotto infausti auspici kaj začeti, česa se lotiti ob neugodnih znamenjih

3. voščilo, želja:
è nostro auspicio che la squadra vinca želimo, da moštvo zmaga

4. pren. pokroviteljstvo:
la mostra fu inaugurata sotto gli auspici delle autorità locali razstavo so odprli pod pokroviteljstvom krajevnih oblasti

auspicio moški spol (pred)znamenje; pokroviteljstvo, naklonjenost

auspicios pl: bajo los auspicios (de) oprt na priporočila; pod pokroviteljstvom

auspicium -iī, n (auspex)

1. ptičegledje, ptičegledstvo, avspicij: in auspicio esse Ci. ali auspicio adesse L. kot avgur sodelovati pri..., adhibere aliquem in auspicium Ci., auspicio uti Ci., praeesse auspiciis Ci., auspicia concipere L. ukazati, naj se prirede avspiciji, auspicia observare L., auspiciis urbem condere Ci., L. na podlagi avspicijev, auspiciorum iura neglegere Ci., auspicia dissolvere Ci., auspicia dirimere Plin.

2. occ. pravica do prirejanja (opravljanja) avspicijev, ptičegledska pravica. Višji oblastniki (magistratus maiores): konzuli, pretorji in cenzorji so imeli neomejeno pravico opravljati avspicije, nižjim oblastnikom (magistratus minores) pa je bila ta pravica omejena: omnes magistratus auspicium iudiciumque habento Lex ap. Ci., propraetores auspicia non habent Ci., habere auspicium domi militiaeque L., quod nemo plebeius auspicia haberet L.; od tod auspicia deponere Ci. odložiti avspicije = odpovedati se pravici do avspicijev = odpovedati se oblasti.

3. pren.
a) nadpoveljstvo, nadpoveljništvo, vrhovno vodstvo (poveljstvo) (ker je imel le vrhovni poveljnik pravico do avspicijev o vojni): Pl., Vell., Plin., Suet., consulis imperio auspicioque Tabula ap. L., cuius ductu auspicioque vicissent L., recepta signa ductu Germanici, auspiciis Tiberii T., auspicium et imperium interim alii trade Cu., tuis auspiciis militamus Cu., pren.: te maioribus ire per altum auspiciis manifesta fides V. pod višjim vodstvom = pod Jupitrovim varstvom.
b) moč, pravica, pravo, oblast, volja, povelje: Vell., populum paribus regamus auspiciis V., meis ducere vitam auspiciis V. po svoji volji, tuisque auspiciis totum confecta duella per orbem H., illius auspiciis obsessae moenia pacem victa petent Mutinae O., fatorum auspiciis in eas sedes delati fuerant Iust.
c) začetek, uvod, nakana (ker so Rimljani pomembna državna dejanja začenjali z avspiciji): cuius ob auspicium infaustum lumina tot cecidere ducum V., auspicium castrorum Stat., auspicia belli a parricidio incipere ali auspicia regni a parricidio coepisse Iust. vojno (vladavino) začeti z...

4. met.
a) (pred)znamenje, rok: illa auspicia non egent interpretatione Ci., contra auspicia fieri Ci., auspicium utile, favens O., bonum Cat., melius Pl., Sil., optimum Ci., felix Iust., infelix Stat., auspicia secunda H., dubia L., auspicium vanum Pr., addicentibus auspiciis T., auspicium victoriae Cu., iidem (dii) auguriis auspiciisque... omnia laeta ac prospera portendunt L., auspicium facere L. (o ptičih), aves auspicium ratum fecere Ci. so dali veljavno znamenje, Galli... in auspicia pugnae hostias caedunt Iust.; od tod pesn. pren.: si... libido fecerit auspicium H. = nažene k novi odločitvi.
b) srečno podjetje, pridobljena zmaga: omnia auspicia regis Alexandri Iust.

autem, conj. adversativa, protivni veznik (prim. aut in gr. αὖ zopet)

1. izraža nasprotje = a, pa, nasproti (pa), z druge strani (po drugi strani): Croesus hostium vim sese perversurum putavit, pervertit autem suam Ci., Gyges a nullo videbatur, ipse autem omnia videbat Ci., honores quondam fuerunt rari et tenues, nunc autem effusi atque absoleti N.; v vprašanju: cur non de integro autem datum? Ci., sed quid ego haec autem nequiquam revolvo? V. pa... zopet.

2. izrečeno misel nadaljuje in razširja = pa, in, nadalje, namreč: unum (iter)..., angustum et difficile,...; mons autem altissimus impendebat Ci., hic... filium erudivit. Erat autem in puero praeter docilitatem ingenii summa suavitas oris N. Poseb.
a) kadar se kak pojem iz prejšnje misli ponovi, da se natančneje presodi ali pa zavrže kot neumesten in neprimeren ter popravi: Arsinoën, Stratum... fateris ab hostibus esse captas. Quibus autem hostibus? Ci., admoneri me satis est; admonebit autem nemo alius nisi rei publicae tempus Ci., num quis testis Postumum appellavit? Testis autem? Ci. kaj pa pravim „priča“? in Africam transcendes. Transcendes autem? L., Bactrianorum praetorem... ad se descendere iubet. Sunt autem Bactriani inter illas gentes promptissimi... Cu.
b) uvaja kakšno novo pomembno misel (zlasti v vzklikih in pri medmetih): heia autem inimicos Pl., ecce autem subitum divortium! Ci., totos dies Cleomenes perpotabat; ecce autem nuntiatur... Ci., quam brevi tempore quot et quanti poëtae, qui autem oratores exstiterunt! Ci. in posebno kaki govorniki!
c) uvaja vrinjeni stavek (parentezo): si qua praeterea sunt (credo autem esse multa) ab iis... quaeritote Ci., in primis foedera et leges (erant autem eae duodecim tabulae et quaedam regiae leges) conquiri iusserunt L.
č) krepi podrek v silogizmu: aut hoc (est) aut illud; non autem hoc; illud igitur Ci. Veznik autem pogosto stoji v zvezi z drugimi členicami: ast autem Ci. fr. a nasproti, sed autem Kom. toda nasproti, sed—autem V. pa—zopet (gl. pod 1.), et—autem in—nasproti: Pl., Lucr., in—pa: Sen. ph., Plin., et autem—et Plin., Q., Suet., Gell. pa i—i, et—et... autem Pl. i—i pa, neque—autem Pl., Cels. in pa ne, nec (neque)—neque autem Ci. ep., Lucr., Ap. niti—niti nasproti, neque autem—neque Cels., Sen. ph., Q. (p)a niti—niti, autem etiam Ci., Cels. pa tudi, nasproti pa tudi.

Opomba: Autem je najšibkejši protivni veznik in zato stoji praviloma kot naslonka na drugem mestu v stavku ali stavkovnem členu, na kakem drugem mestu pa le, kadar je uvedeni pojem izražen z več besedami: Ego autem maiore etiam quodam modo memoriam admiror Ci., pomerium... postmoerium interpretantur esse: est autem magis circamoerium L.; toda: medius ille autem, quem modicum... voco Ci., non possum autem dicere Ci., „qua de re agitur“ autem illud, quod multis locis in iurisconsultorum includitur formulis Ci.

autumnus (ali star. auctumnus) 3 (ni sor. z augēre) jesenski: Plin., Gell., Aus., Cod. Th., frigus O. Od tod subst.

1. autumnum -ī, n (sc. tempus) jesenski čas, jesen: Varr. ap. Non.; v pl. autumna (sc. tempora): Cypr., Ter.

2. autumnus -ī, m jesen (obdobje od 21. IX. do 21. XII., po kmečkem koledarju pa obdobje od 8. ali 13. VIII. do 9. ali 14. XI.): Ca., Lucr. idr., illa, quae temporis quasi naturam notant, ut hiems, ver, aestas, autumnus Ci., pomifer H., gravis C., H. nezdrava, letifer Iuv., multos autumni pestilentia in Italia consumpsit C., autumni aestus, frigora V., autumno V., L. idr. jeseni, sub autumno O. pod jesen, autumno adulto ali vergente T. v pozni jeseni; v pl.: H., Mart., inaequales autumni O. jeseni s svojim spremenljivim vremenom; met.: septem egerat autumnos O. = sedem let; senes autumni Mart. = stari jesenski sadeži, zrela jesenina. — Pisava autumpnus: Suet. fr.

auxilium -iī, n (augēre)

1. pomoč, podpora: auxilium appellatum ab auctu Varr., auxilium esse alicui Pl. na pomoč, dixisti enim non auxilium, sed me auxilio defuisse Ci., auxilium dare V., L. ali (alicui) auxilium ferre Kom., Ci., C. idr. (komu) pomoči (pomagati), auxilium ferre pecuniae C. rešiti denar, auxilium petere ab aliquo Ci., N., V., auxilium rogare C. pomoči prositi, auxilium mittere alicui Cu.; pogosto v finalnem dat. auxilio na (v) pomoč: esse auxilio (alicui, alicui rei) Kom., Ci., C., N., S., L. idr. na (v) pomoč biti (komu, čemu), podpirati (koga, kaj), auxilio ei superest V. mu ostane v pomoč, aliquem auxilio mittere C., auxilio mitti alicui ab aliquo N., alicui auxilio proficisci N. ali venire C. idr. na pomoč iti, priti komu, accurrere auxilio S. ali alicui succurrere auxilio C. na pomoč priteči, (pri)hiteti, priskočiti (komu), aliquem auxilio arcessere C. ali accire T.; nam. finalnega dat. z dat. ali acc. in praep. ad ali (poklas.) in: ad auxilium convenire C., deos in auxilium invocare Q., accurrere in auxilium Suet., arcessere aliquem in auxilium Aur., in auxilium ali in auxilio (alicuius) esse Plin., Iust., Eutr., polliceri auxilium in publicum Q. v občo korist; s subjektnim gen.: auxilium Cereris, Gaditanorum Ci., elephantorum L., aux. domūs O.; pogosto abl. auxilio (s subjektnim gen.) s pomočjo: Graecorum auxilio Ci., auxilio tempestatis C. ali noctis S. pod okriljem...; z objektnim gen.: curia summum auxilium omnium gentium Ci., auxilium salutis Ci. ep., C., N. (tudi pl. auxilia salutis Ci.), auxilium hortandi suos Auct. b. Alx.; s praep.: alicui auxilio in paterna iniuria esse Ter., auxilium dare adversus aliquem L., Iust., auxilii latio adversus consules L., auxilium adversus ludos Cu., ferre alicui auxilium contra tantam vim sceleris Ci., auxilium petere contra aliquem Hirt.

2. occ.
a) (pri)pomoček, pomagalo, v pl. tudi pomožna sredstva, pomožni viri: rei auxilium reperire C., extremum auxilium experiri, ad extremum auxilium descendere C., minuisti auxilia populi Romani Ci., consul cuncta auxilia rei publicae labefactari... videt Ci. vse opore, omnia rei publicae consilia, auxilia, iura conciderunt Ci., assidēre auxiliis suis O. (o brodniku), auxilia magica Tib.
b) v pl. auxilia -ōrum, n (voj.) α) pomožne čete: N. idr., mittere alicui auxilia Ci., S., neutris mittere auxilia C. nepristranski ostati, auxiliis in mediam aciem coniectis C., auxilia levis armaturae Hirt., sociorum Ci., ab sociis auxilia arcessere S., auxilia cogere V., longinquis auxiliis indigere L.; v naspr. s konjeništvom = pomožne pehotne čete: equites auxiliaque barbara, equites auxiliaque barbaris omnibus imperare, auxilia equitatumque comparare, magnos equitatus magnaque auxilia exspectare C.; pren.: auxilia mihi et suppetiae sunt domi Pl. β) vojaška, vojna pomoč, čete: infirmis auxiliis proficisci C., auxilia equitum peditumque C., equestria, magna equitatus aux. Auct. b. Afr., contrahere undique auxilia Iust.
c) medic. zdravilo, lečilo, lek: anceps, optimum, auxilia imbecilliora, validiora, adhibere ali admovere auxilium, aux. corporis, adversae valetudinis, adversus profusionem sanguinis Cels., servatusque est... quisquis auxilium simile temptavit Plin. — Pooseb. Auxilium -iī, n Pomoč, Pomočno božanstvo: nam mihist Auxilio nomen Pl.

aveugle [avœgl] adjectif slep; figuré zaslepljen, nekritičen; masculin, féminin slepec, -ica

aveugle de naissance, aveugle-né, e slep od rojstva
chien masculin d'aveugle pes, ki vodi slepca
dévouement masculin aveugle slepa, popolna vdanost
obéissance féminin, passion féminin, colère féminin, amour masculin aveugle slepa pokorščina, strast, jeza, ljubezen
à l'aveugle, en aveugle na slepo, nepremišljeno, nespametno
changer, troquer son cheval borgne contre un aveugle (figuré) priti z dežja pod kap
être aveugle envers quelqu'un ne videti napak kake osebe
juger d'une chose comme un aveugle des couleurs soditi o čem brez poznavanja, brez znanja
parler, juger en aveugle govoriti, soditi brez premisleka
rendre aveugle quelqu'un oslepiti, preslepiti
la passion le rend aveugle aux défauts de sa fiancée strast ga je naredila slepega za napake svoje zaročenke
au royaume des aveugles, les borgnes sont rois (proverbe) med slepci so enookci kralji

avspícija (-e) f

1. auspicio:
to so slabe avspicije zanj ciò è per lui di cattivo auspicio

2. redko (pokroviteljstvo) auspici, patrocinio:
prireditev poteka pod predsednikovimi avspicijami la manifestazione si svolge sotto gli auspici del Presidente della Repubblica

avspícije auspices pl; patronage

rojen pod srečnimi avspícijami born under a lucky star

avtocest|a [é] ženski spol (-e …) die Autobahn
mestna avtocesta (obvoznica) die Stadtautobahn
križišče avtocest das Autobahnkreuz
nadvoz nad avtocesto die Autobahnüberführung
podvoz pod avtocesto die Autobahnunterführung
dovoznica na avtocesto der Autobahnzubringer
priključek na avtocesto der [Autobahnanschluß] Autobahnanschluss

āxis¹ (po drugih ăxis) -is, abl. -e, redkeje -ī, m (prim. gr. ἄξων, lat. āxilla in āla iz ācsla)

I.

1. os (pri vozu), podvoz: sub pondere faginus axis instrepat V., temone revulsus axis O., axes rotarum L.

2. pesn. met. voz: Pr., Sen. tr., sub axe tonanti sternitur aequor aquis V., purpureo tepidum qui movet axe diem O., ignifero consistere in axe O. na sončevem vozu; tudi v pl.: Solis... fessos excipit axes O., dignus Aricinos qui mendicaret ad axes Iuv.

— II. pren.

1. vratilo pri vodni uri: versatilis Vitr.

2. ozvezdje Os: Varr.

3.
a) zemeljska (svetovna) os: terra circum axem se convertit Ci., axis mundi Lucr.
b) nebesna os: versari circum axem caeli Ci.; od tod

4. met.
a) tečaj, zlasti severni tečaj: Acc. ap. Ci., Lucr., Vitr., Val. Fl., meridianus, geminus, inocciduus axis, adversi axes Lucan., ut positis reddas iura sub axe locis O., quae (caeli regio) terga obverterit axi V., medium Rhodope porrecta sub axem V. proti severnemu tečaju (severu), gelidissimus septentrionis axis Cu.
b) stran neba ali sveta: borēus O. sever, Hesperius O., Lucan., Sil. zahod, Scythicus Sen. tr., nivalis Val. Fl., exustus sideribus Plin., calidus Cl., uterque Cl. sever in zahod ali vzhod in jug.
c) nebo: aetherius, longus O., Atlas axem umero torquet V., (nudo) sub aetheris axe V. pod milim nebom, venio sub axem caeli V. dvigam se proti nebesnemu svodu; pl. axes (zvezdnato) nebo: igniferi, rutili, siderei Cl.

5. železo, v katerem se suče stežaj: Stat.

6. arhit.
a) zaklopka pri kaki cevi: Vitr.
b) axes volutarum robovi polžastih zavojev: Vitr.

báciti bâcīm, báci, bácih, bâcī
I.
1. vreči, zagnati, zalučati: baciti kamen preko potoka, na zemlju; baciti pogled na što; baciti sidro; baciti što u staro gvožđe; baciti bombu; bombarderi su bacili tepih na grad; baciti što na đubre; baciti vatru izzvati nezadovoljstvo; baciti glavu u torbu izpostaviti se nevarnosti; baciti kome klipove pod noge metati komu polena pod noge; baciti karte; baciti ključ zavreti, voda je bacila ključ; baciti kocku; bolesnik je bacio krv; baciti krivicu na koga zvaliti krivdo na koga; baciti koga na ulicu; baciti prašinu u oči; baciti u vazduh razstreliti; baciti rukavicu kome vreči komu rokavico, izzvati koga na dvoboj; baciti u koš, u staro gvožđe
2. zapraviti: baciti pare na što, uzalud
3. zabrusiti: baciti u lice, u oči
4. položiti: baciti u postelju
5. priliti: baciti ulje na vatru
6. vznemiriti: baciti crva u glavu
7. začarati: baciti čini, čari
II. baciti se
1. vreči se: baciti se pred koga, na koga, na zemlju
2. napasti: baciti se na koga
3. lotiti se: baciti se na posao, na knjigu

baguette [bagɛt] féminin šiba, tanka palica; musique taktirka; (= baguette de pain) dolga in tanka štruca kruha; pluriel, figuré dolgi sršati, ščetinasti lasje

baguette de chef d'orchestre taktirka
baguette magique, de fée čarodejna palica
baguette de sorcier bajalica, čarodejna palica
baguette à épousseter iztepalnik
comme d'un coup de baguette (magique) naenkrat, kot da bi udaril s čarobno paličico
marcher à la baguette (figuré) dobro, v redu funkcionirati pod strogim režimom
faire marcher, mener quelqu'un à la baguette (figuré) koga na vrvici imeti
passer par les baguettes iti skozi šibe, biti šiban (kazen)
se tailler une baguette urezati si šibo

bajo nizek; majhen; nižji; plitev; slab; globok (ton); zgoden (praznik); brez vrednosti; hlapčevski, podel

bajo de estatura majhne postave
bajo fondo plitvina
bajo monte podrast
bajo relieve nizki relief
bajo vientre trebuh, trebušje
bajo de ley malovreden (zlato, srebro)
planta baja, piso bajo pritličje
con los ojos bajos s povešenimi očmi
en voz baja tiho
por lo bajo pod roko, kradoma; tiho, lahno
el Bajo Pirineo nižji Pireneji
los Países bajos Nizozemska

baldahin samostalnik
1. (streha, običajno iz tkanine) ▸ baldachin, előtetőOkrog okrašene kadi, prekrite s čipkami, obdane z zavesami in prekrite z baldahinom, se suče služkinja. ▸ A szobalány sürgött-forgott a feldíszített, csipkével borított, függönyökkel körülvett és baldachinnal letakart kád körül.Dovolimo postavitev platnenih ali lesenih baldahinov, nam je pojasnil. ▸ Engedélyezzük a vászonból vagy fából készült előtetőket - magyarázta.Poenostavljen baldahin nad posteljo bo vašega malčka prijetneje uspaval in nekoliko zmehčal svetlobo za dopoldanski počitek. ▸ Egy egyszerű baldachin az ágy fölött kellemes altató hatással lesz a kisgyermekére, és némileg tompítja a fényt a délelőtti szunyókáláshoz.Ob steni je bila postelja s svilenim baldahinom. ▸ A fal mellett selyembaldachinos ágy állt.

2. (streha nad kipom ali oltarjem) ▸ baldachinPod kamnitim baldahinom ima svoje mesto reliefna podoba Marije. ▸ A kőbaldachin alatt Mária domborműve kapott helyet.

bandiēra f

1. zastava, prapor:
alzare, ammainare la bandiera dvigniti, spustiti zastavo
mettere fuori la bandiera izobesiti zastavo
bandiera abbrunata zastava z žalnim trakom
bandiera a mezz'asta zastava na pol droga
alzare bandiera bianca dvigniti belo zastavo; pren. vdati se, odpovedati se čemu
bandiera nazionale državna zastava
bandiera tricolore italijanska trobojnica
battere bandiera navt. pluti pod zastavo
la nave batte bandiera italiana ladja pluje pod italijansko zastavo
bandiera ombra navt. lažna (navadno panamska) zastava
a bandiere spiegate pren. zmagoslavno
andare sotto la bandiera iti k vojakom
abbandonare la bandiera pren. dezertirati
portare la bandiera pren. prednjačiti
il punto, il goal della bandiera šport častni zadetek
voltare, cambiare bandiera pren. spremeniti nazore, preiti na nasprotno stran

2. pren. zastava, znak, simbol:
la bandiera della libertà, del progresso zastava svobode, napredka
candidato di bandiera prestižni kandidat

bankrupt¹ [bǽŋkrʌpt]

1. samostalnik
bankrotnik

2. pridevnik
nezmožen plačila, zbankrotiran; obubožan

to go bankrupt priti pod stečaj, popolnoma obubožati
to declare bankrupt razglasiti stečaj
bankrupt's estate stečajna masa
bankrupt in health hudo bolan

Bann, der, (-/e/s, -e)

1. izobčenje; preklic

2. figurativ čar, mik, urok im Banne von pod vtisom; den Bann brechen prebiti led

bannière [banjɛr] féminin bandero; prapor, zastava; populaire srajca

bannières déployées z razvitimi zastavami
voile féminin en bannière plapolajoče jadro (ki ni pritrjeno na spodnjih oglih)
combattre, se ranger sous la bannière de quelqu'un bojevati se pod zastavo kake osebe, biti v njegovi stranki, biti z njim
il a fallu la croix et la bannière treba je bilo napeti vse sile

banovina samostalnik
zgodovina (upravna enota) ▸ bánság