Franja

sabbatum -ī, n in sabbata -ōrum, n (hebr. beseda, gr. σάββατον ali σάββατα) sábat, sobóta, judovski dan počitka, tedenski praznik, ki so ga pozneje obhajali tudi Rimljani; v sg.: ECCL., VULG.; v pl. AUGUSTUS AP. SUET., PLIN., IUST., hodie tricesima sabbata H. (Sat. 1, 9, 69) morda prvi dan šotorskega praznika („podlopne obletnice“ = 5. dan oktobra), ki so ga Judje prav posebej obhajali, po drugih veliki molitveni ali spravni dan (= 10. dan meseca tišrija (oktobra)), imenovan veliki sabat. Nekateri slovaropisci (npr. Stowasser) navajajo citat hodie tricesima, sabbata mlaj in sabat, torej dvojni praznik; nekateri pa menijo, da si je H. ta praznik izmislil, da bi se porogal židovskemu praznoverju in hkrati tistim Rimljanom, ki so zlahka podlegali vplivom raznoraznih tujih verstev; metaf. praznik nasploh: PERS., SEN. PH., IUV., peregrina sabbata O. – Od tod

1. adj. sabbatārius 3
a) k sábatu (sobóti) sodeč, sábatski, sobóten, obsobóten: luxus SID.;
b) (o osebah) ob sábatu (sobóti) delaven, na sábat (sobóto) dejaven: non plane sabbatarius aut dominicarius, sed cotidianus est ille tentator AUG.; subst. sabbatāriī -ōrum, m (ali po drugih sabbatāriae -ārum, f) praznovalci (praznovalke) sábata (sobóte) = Judje (Judinje): MART.

2. subst. sabbatismus -ī, m (gr. σαββατισμός) obhajanje (praznovanje) sábata, sábatni (sobótni) praznik: AUG., HIER.

3. glag. sabbatizō -āre (gr. σαββατίζω) praznovati (obhajati) sábat (sobóto): HIER., TERT., VULG.

sád fruto m ; producto m ; resultado m

prepovedan sad fruto prohibido
prvi sadovi las primicias
dajati (donašati) sadove dar (llevar) fruto

safe¹ [séif] pridevnik
varen, siguren, zanesljiv; dobro čuvan; nenevaren; zdrav, cel, nepoškodovan, ki je v dobrem stanju, srečen; previden, ničesar ne tvegajoč

as safe as houses pogovorno popolnoma, absolutno varen
safe from varen pred
safe and sound čil in zdrav
from a safe quarter iz zanesljivega vira
safe arrival trgovina srečno dospetje (o blagu)
safe back (zopet) srečno doma (domov)
a safe catch (kriket) dobra žoga
a safe estimate previdna ocenitev
a safe guide zanesljiv vodnik
a safe man zanesljiv, zvest človek
a safe place varen kraj
safe receipt trgovina v redu prejem
a safe winner zanesljiv zmagovalec
to be safe from (the wolves) biti varen pred (volkovi)
is it safe to go there? je varno iti tja?
the bridge is not safe most ni varen, zanesljiv
this dog is not safe to touch nevarno je, dotakniti se tega psa
it is safe to say z gotovostjo (mirno) lahko rečemo
he is safe to come first gotovo bo prišel prvi
to be on the safe side biti na varnem, iti brez nevarnosti
I want to be on the safe side ne maram se po nepotrebnem spuščati v nevarnosti, ne maram ničesar tvegati
to err on the safe side napraviti napako, a brez škode
they feel safe now zdaj se čutijo varne
to keep s.th. safe (s)hraniti kaj na varnem
to play safe varno iti; zaradi varnosti
I saw him safe home srečno sem ga spremil (spravil) domov

salida ženski spol izhod; izstop; odhod; vojska izpad; prodaja (blaga); prodajno področje; izvoz; izgovor; uspeh, izid

salida de capitales beg kapitala
salida de seguridad (ali socorro) izhod v sili
salida de un socio (trg) izstop družabnika
salida del sol sončni vzhod
a la salida de los teatros po koncu gledališke predstave
salida de tono osoren odgovor
artículos de lenta salida, (buena, pronta) salida artikli, ki gredo počasi (dobro, hitro) v prodajo
¡buena salida! to je ideja!
callejón sin salida slepa ulica; neprijeten položaj
derechos da salida izvozna carina
hora de la salida čas odhoda
primera salida (gled) prvi nastop
punto de salida izhodišče; železniško vozlišče
válvula de salida odvodni ventil
dar salida a su dolor dati duška svoji bolečini
dar la salida dati znak za odhod (start)
estar de salida biti pripravljen za odhod, nameravati odpotovati
hacer su primera salida (gled) prvič nastopiti na odru
no tener salida ne iti v prodajo
tener la salida biti na potezi (pri šahu)
las salidas y las entradas izdatki in dohodki
tener buenas salidas imeti bistroumne domisleke

santo

A) agg.

1. svet; nedotakljiv

2. relig. svet:
acqua santa blagoslovljena voda
anno santo sveto leto, jubilej
campo santo pokopališče
Città santa Sveto mesto, Jeruzalem
Dio santo!, santo cielo! križ božji, za božjo voljo!
la santa messa sveta maša
il santo padre sveti oče, papež
Sant'Officio inkvizicija
santa sede sveti sedež
settimana santa veliki teden

3. pobožen, veren; ekst. dober, pošten; ekst. svet, verski:
guerra santa sveta vojna
Santa Alleanza hist. Sveta aliansa

4. pren. pog. zdravilen, koristen

5. pog. (za podkrepitev izraza) božji:
tutto il santo giorno ves božji dan
santa pazienza! moj bog!
darle a qcn., picchiare qcn. di santa ragione koga pošteno premlatiti

B) m

1. relig. (f -ta) svetnik, svetnica:
la città del Santo Padova
tutti i Santi Vsi sveti, prvi november
avere qualche santo dalla propria pren. imeti veliko srečo, srečno se izmazati
avere dei santi in Paradiso pren. imeti močne prijatelje, zaščitnike
non c'è santo che tenga pren. nič ne pomaga (o nečem neizogibnem)
non sapere a che santo votarsi pren. ne vedeti kako in kaj
qualche santo aiuterà bo že kako

2. ekst. svetnik, svetnica; dober, čednosten, pobožen človek:
avere una pazienza da santo imeti božje potrpljenje
non essere uno stinco di santo ne biti ravno svetnik, biti vse prej kot pošten

3. relig. sveta podobica

4. pog. god

sappīnus (sāpīnus) -ī, f (prvi člen besede je najbrž gal. *sapos (iz *saqu̯os); prim. tudi sl. sok, lit. sakaĩ smola) bot.

1. sapín, vrsta jelke ali smreke: VARR., PLIN. (pri katerem v starejših izdajah najdemo obl. sāpium -iī, n sapij).

2. spodnje (negrčavo) deblo jelke ali smreke: PLIN.

Sāturnus -ī, m (ime etr. izvora; starejša izpeljava imena iz serere, satus preko *Sēturnus [prim. stlat. Saeturnus] v Sāturnus je zgolj ljudska etim.) Satúrn, latinski bog setve in saditve (ab satu est dictus Saturnus VARR.). Ta staroitalski bog, čigar soproga je bila Ops, boginja zemlje in rodovitnosti, in so ga pozneje poistovetili z grškim Kron(os)om (Κρόνος), je bil sin Urana in Gaje, najmlajši Titan, soprog Re(j)e (Rhea), oče Jupitra in najimenitnejših božanstev; potem ko ga je Jupiter pahnil s prestola, je bil kralj v Laciju. V času njegovega vladarstva je bila baje v Italiji zlata doba. Po ljudski etim. (Κρόνος – χρόνος) je tudi bog časa: VARR., CI., V., O., H. idr., Saturni sacra dies TIB. sobota; meton. Saturnus H. planet (premičnica) Saturn = Saturni stella CI., V. ali sidus Saturni PR.; metaf. = feničanski Baal, Moloh, bog sončne vročine in uničujočega ognja: CU. – Od tod adj.

1. Sāturnālis -e satúrnski, Satúrnov: festum MACR.; nav. in klas. le kot subst. Sāturnālia -iōrum (redko -ium, dat. -ibus) n Satúrnov praznik, Satúrnova svečanost, saturnálije, staroitalski praznik, ki so ga obhajali od 17. decembra po več dni, po ljudskem verovanju v spomin na srečno obdobje Saturnove vladavine v Laciju. Ob saturnalijah so se Rimljani medsebojno obdarjali in se zabavali na pojedinah in raznih javnih veselicah; gospodarji so gostili sužnje pri svoji mizi in jim sami stregli: CA., VARR., CI. EP., L., MACR., FEST. idr., io Saturnalia, rogo mensis December est? PETR. (gl. iō). Prvi dan tega praznovanja se je imenoval Saturnalia prima L., drugi Saturnalia secunda CI. EP., tretji Saturnalia tertia CI. EP.; metaf.: vestra Saturnalia MART. = feriae Matronales (ker so na ta praznik dobivale soproge in ljubice darila, gospodinje pa so gostile svoje sužnje (gl. mātrōnālis). Preg.: non semper Saturnalia erunt SEN. PH. niso vsak dan saturnalije = ni vsak dan praznik = v nesrečo se mora človek vdati. – Od tod adj. Sāturnālicius 3 saturnálijski: tributum MART. saturnalijsko darilo = na praznik saturnalij poslano darilo, tako tudi nuces, versus MART.

2. Sāturnius 3 Satúrnov, satúrnijski: stella CI. planet (premičnica) Saturn, sidera (= Capricornus) VAL. FL., regna V. = zlati vek, zlata doba, arva, tellus V. = Italija, terra O. = Lacij (ker je Saturn tam vladal), gens O. = Italci, mons Varri IUST. (staro ime Kapitol(ij)skega griča), falx O. (pridevek, s katerim so upodabljali Saturna), Saturnius pater V. saturnijski oče = Jupiter, Saturnius domitor maris V. = Neptun, Saturnia Iuno V. Saturnijka (= Saturnova hči) Junona, virgo O. = Vesta, hči (po drugih mati) Saturna, coniux SIL. = Re(j)a (Rhea), proles (= Picus) O. Saturnov sin, „Saturnovič“, templa LUCAN., aera PERS. bronasto posodje = borno posodje (v času Saturnove vladavine še niso poznali zlata in srebra), numerus Saturnius H. ali versus Saturnius FEST. staroitalsko (okorno) pesništvo, saturnijski verz ⏑—⏑—⏑—— || —⏑—⏑—— (npr. Dabúnt malúm Metélli Naévió poétae), stagna CL. severna morja. Subst.
a) Sāturnius -iī, m Satúrnijec = Saturnov sin = α) Jupiter: O. (Metamorphoses 8, 703), CL. β) Pluton: O. (Metamorph. 5, 420).
b) Sāturnia -ae, f Satúrnija α) Satúrnijka = Saturnova hči = Junona: V., O. β) Satúrnija βα) mesto v Etruriji: L. ββ) mesto na Kapitol(ij)skem griču, ki ga je baje ustanovil Saturn (Kapitol se je sprva imenoval mons Saturnius, gl. zgoraj): VARR., V., PLIN., MIN., FEST. γ) Italija: PLIN.
c) Sāturnigena -ae, m, gl. Sāturni-gena.

Saūl, indecl. ali gen. Saūlis, m Sável, prvi judovski kralj: VULG., PAUL. NOL.

sbattere

A) v. tr. (pres. sbatto)

1. stepsti, stepati

2. vreči, zalučati, zagnati; loputniti, loputati:
sbattere la porta zaloputniti vrata
sbattere qcs. in faccia a qcn. nabrenkati komu kaj
sbattere la porta in faccia a qcn. pren. pred kom zaloputniti vrata, odreči komu pomoč

3. ekst. pren. vreči, metati; nagnati; udariti, udarjati:
sbattere qcn. fuori (della porta) koga vreči ven (skozi vrata)
sbattere in galera vreči v ječo
la nave fu sbattuta contro gli scogli ladjo je vrglo ob čeri
non sapere dove sbattere, battere la testa pren. biti ves obupan
sbattere i tacchi voj. udariti s petami

4.
sbattere le ali prhutati s perutmi

5. kulin. stepsti, stepati:
sbattere la panna, le uova stepsti smetano, jajca
sbattere gelatina gled. žarg. brenkati na čustvene strune

6. publ. objaviti, objavljati (s posebnim poudarkom):
la notizia fu sbattuta in prima pagina vest so objavili na prvi strani

7. premestiti, premeščati:
lo hanno sbattuto in una città di provincia premestili so ga v podeželsko mesto

8. vulg. fukati, jebati

9.
sbattersene vulg. požvižgati se na kaj

10. pren. pog. narediti, delati bledo (tudi absol.):
è un colore che sbatte molto to je barva, ki te naredi zelo bledega

B) ➞ sbattersi v. rifl. (pres. mi sbatto) pretresti, pretresati se

C) v. intr. udariti, udarjati; loputniti, loputati

Schritt, der, (-/e/s, -e) korak; Technik korak, faza; pomik; stopnja; figurativ poteza; der erste Schritt prvi korak; den ersten Schritt tun/machen narediti prvi korak; Schritt für Schritt korak za korakom, postopno; Schritt um Schritt bolj in bolj; Schritt halten mit iti v korak z, slediti (čemu/komu); auf Schritt und Tritt folgen biti neprestano za petami; im Schritt fahren voziti korakoma/po polžje

Schulgang, der, hoja v šolo; der erste Schulgang prvi šolski dan (začetnika)

secrétaire [səkretɛr] masculin, féminin tajnik, -ica, sekretar, -rka; vodja zapisnika; masculin pisalna omara

secrétaire d'ambassade, de maire tajnik na (vele)poslaništvu, na županstvu (občinski)
secrétaire d'Etat zunanji minister v ZDA, v Vatikanu
secrétaire d'Etat aux Affaires Etrangères, à la Guerre tajnik v ministrstvu za zunanje zadeve, v vojnem ministrstvu
secrétaire qénéral (des Nations Unies) generalni tajnik (Združenih narodov)
secrétaire particulier osebni tajnik
secrétaire féminin à la réception sprejemna dama
le premier secrétaire du parti communiste prvi sekretar komunistične stranke

secundus 3 (= *sequundus, adj. pt. sequī)

I.

1. (časovno) naslednji, drugi: si te secundo lumine hic offendero ENN. AP. CI. naslednjega dne = jutri, in secundo proelio cecidit Critias N., secundum bellum Punicum CI., annus secundus Olympiadis septimae CI., secundis Saturnalibus CI. EP. (na) drugi dan saturnalij, secunda vigilia L. druga ponočna straža = druga četrtina noči = čas od 9. do 12. ure ponoči, mensa secunda CI. EP., N., V., H., PLIN. poobedek, posladek, pokosilce, aliquem secundum heredem instituere CI. ali ut ... scribare secundus heres H. za drugovrstnega dediča, za drugega v vrsti dedičev, za poddediča (če bi glavni dedič umrl ali dediščino zavrnil); subst. secunda -ae, f (sc. hora) druga (dnevna) ura, po naše čas med 7. in 8. uro zjutraj: ad secundam H. „ob dveh“.

2. (po vrsti ali vrstnem redu) drugi: liber, volumen VARR., versus H., prima, secunda, tertia acies C., id secundum erat de tribus CI., prima officia dis immortalibus, secunda patriae, tertia parentibus debentur CI., secundus ad regium principatum CI., secundus a Romulo numeratur L., haec erit a mensis fine secunda dies O. predzadnji dan meseca, secundae partes (partes secundae) ali subst. samo secundae -ārum, f druga vloga (v rimskih mimih), vloga devteragonista (v grški grami) v pravem in pren. pomenu in v raznih zvezah, npr. esse secundarum partium (sc. actorem) CI. ali partīs secundas tractare H. ali secundas ferre H. ali secundas agere SEN. PH. igrati drugo vlogo, biti igralec druge (drugovrstne) vloge, fuit M. Crassi quasi secundarum (sc. partium actor) CI. je igral tako rekoč drugo vlogo za Markom Krasom, je sledil Marku Krasu, je bil po pomenu drugi za Markom Krasom, Spinther secundarum PLIN., secundas alicui deferre Q. odkazati komu drugo mesto, postaviti koga na drugo mesto (drugo stopnjo); subst. secundae -ārum, f (sc. membranae) s pristavljenim gen. partūs ali brez njega porodna posteljica, porodno trebljenje, trebilo, porodne iztrebine (prim. secundīna): CELS., SEN. PH., COL., PLIN.

3. pren. (po veljavi ali notranji vrednosti) drugi, prvemu najbližji, takoj za prvim se nahajajoč: SEN. PH., PLIN. idr., dignusque habitus (sc. M. Furius) quem secundum a Romulo conditorem urbis Romanae ferrent L., haec fuit altera (druga) persona Thebis, sed tamen secunda ita, ut proxima esset Epaminondae N. takoj za prvo, secundum locum dignitatis obtinere C., tenere locum virtutis secundum V., nil generatur simile aut secundum H. približno takega, tu secundo Caesare regnes H., heros ab Achille secundus H., potentiā secundus a rege AUCT. B. ALX., qui honos secundus a rege erat IUST.; occ. drugi = zaostajajoč za kom, ne bivajoč kos komu, za kom se nahajajoč, slabši: SEN. PH., VELL., IUV., FL. idr., haud ulli veterum virtute secundus V., nulli Campanorum secundus L., spatio locorum nulli earum gentium secunda CU., panis secundus H. črn, z(a)mesen; pesn. z inf.: nec vertere cuiquam frena secundus STAT. –

II.

1. lahko ali prostovoljno sledeč, spremljajoč
a) (o vodi, rekah) nizvôden, niz vodo, niz reko, vzdolž reke, vzdolž vode (potekajoč): secundā aquā (naspr. adversā aquā proti vodi) L., secundo Tiberi L., secundo flumine C. ali amne CU., amni V. ali fluvio V., mari secundo L. z oseko, secundo mari S. vzdolž morja, za morjem.
b) (o vetru) ugoden (prim. prosequitur ventus euntīs V.): vento secundo PL., H. ob ugodnem vetru, ventum et aestum ... nactus secundum C., cum videam navem secundis ventis cursum tenentem CI., vento secundissimo CI., classis vento fluctuque secundo lapsa LUCAN., Zephyri secundi V., aquilone secundo H., secundis flatibus Q.; pren.: ridetur fictis rerum Balatrone secundo H. pri čemer zelo pomaga (sodeluje) Balatron.
c) pesn. enalaga: secunda vela dato O. napeta od ugodnega vetra, sinus implere secundos V. z ugodno sapo napeti, flectit equos curruque (dat.) volans dat lora secundo V. hitro tekočemu vozu; pren.: des ingenio vela secunda meo O.

2. navzdol (po), (navzdol) po, (v)niz: austri ... secundo sole flant NIGIDIUS AP. GELL. po sončnem teku, cur alii pisces squamā secundā, acipenser adversā sit NIGIDIUS AP. MACR. imajo navzdol (tj. proti repu) obrnjene luskine, jeseter pa navzgor (tj. proti glavi).

3. metaf.
a) ugoden, naklonjen, prijazen, pospešujoč, pospešljiv, hvaleč, pohvaljujoč, pritrjujoč, odobravajoč, soglašajoč: ENN., FL. idr., sapientius tulit secundam quam adversam fortunam N., inconsideratior in secunda quam in adversa fortuna N., voluntas contionis CI., secunda in Caesarem voluntas C., vires V. uspeh pospešujoče, haruspex V. srečo naznanjajoči vedež, secundo populo CI. ob pohvali naroda, aliquem secunda oratione extollere S., fremitu secundo V., clamore secundo V. ob veselem (odobravajočem) kričanju, rumore secundo V., H. z veselo (glasno) pohvalo, dis secundis V., CU. s pomočjo bogov, secundo Marte ali Marte secundo V. v sreči boja, v srečnem boju, v srečno izbojevanem boju, secundis auribus accipi L., sedulo audientes secunda irae (dat.) verba L. jezo pospešujoče, jezo razpihavajoče, alicui verba secunda loqui L. komu pritrjevati, govoriti komu po volji, secundiore famā fuit SUET., tres leges secundissimas plebei adversas nobilitati tulit L.; pesn.: adi pede sacra secundo V. z ugodnim korakom.
b) srečen, povoljen, dober, zadovoljiv (naspr. adversus): res secundae PL., CI. ali secundae res TER. srečne okoliščine, sreča (naspr. res adversae nesreča), secundissimae res CI., secundae fortunae CI., secundo usus consilio C., adversos casus hominibus, secundos suae fortunae tribuere N., secunda proelia, secundius, secundissimum proelium C., secunda tempora CORN., secunda fortuna, exitus belli H., navigatio T., omnia enim secundissima nobis, adversissima illis accidisse videntur C. AP. CI. EP.; subst. secundum -ī, n srečno, nekaj srečnega, sreča: si quid secundi evenisset ... si quid adversi accidisset N.; v pl. secunda -ōrum, n srečne okoliščine, (srečni) uspehi, sreča: TER., S. FR., CU., SEN. TR. idr., iam nunc mihi secunda facis PL. zdaj se kažeš vendar že voljnejšega, omnium secundorum adversorumque causas in deos vertere L., sperat infestis, metuit secundis alteram sortem ... pectus H., vir secundis adversisque iuxta famosus T. – Od tod

A. acc. sg. n. secundum

I. kot adv.

1. zadaj, zad(i), za kom: age i tu secundum PL. pridi za menoj, ite hac secundum vosmet (nom.) PL. pridite za menoj.

2. drugič: animadvertendum primum ... secundum, quā fide eas coluerint VARR. AP. NON., secundum ea quaero ... CI. –

II. kot praep. z acc.

1. (krajevno)
a) tik, tikoma, takoj, brž (neposredno) za kom ali čim: ite secundum me PL., secundum ipsam aram aurum abscondidi PL. AP. PRISC.; praep. zapostavljena: nos secundum litus PL., secundum parietem, secundum vias publicas et secundum amnes VARR., iter secundum mare superum faciunt CI. EP., castra secundum mare ... munire iussit C., secundum flumen paucae stationes equitum videbantur C., vulnus accepit secundum aurem SULPICIUS AP. CI. EP.

2. (časovno) takoj (za), precej za čim, po čem, po preteku časa: CA., PL., PLIN. idr., secundum hunc diem CI., secundum haec L. precej potem (zatem), nato, secundum quietem CI. takoj ko je zaspal, v snu (sanjah), secundum comitia CI. EP., secundum proelium L.
c) metaf. (po vrsti, redu, veljavi) za kom ali čim: secundum ea CI., C., S. takoj za tem, secundum patrem tu es pater proximus PL., secundum deos homines hominibus maxime utiles esse possunt CI., heres secundum filiam CI. prvi dedič za hčerjo, maximum secundum opes deorum imperium L.

3. metaf. primerno, v skladu s čim, v smislu česa, po čem, glede na kaj, s kom, čim: collaudari secundum facta et virtutes tuas TER., duumviros secundum legem facio L., secundum naturam vivere CI., ut (sc. tigna) secundum naturam fluminis procumberent C. po naravnem toku, secundum rationem Q., secundum aliquem sentire SUET.; occ. (v jur. pomenu) v korist, v prid komu, čemu, česa: de absente secundum praesentem iudicare CI., pontifices secundum se decrevisse CI. EP., secundum eam (sc. partem) litem iudices dare L., vindicias dare (postulare) secundum libertatem L., post principia belli secundum Flavianos T., rei, quae undique secundum nos sit Q. –

B. adv. abl. sg. n secundō

1. na drugem mestu, drugič: VARR., PH., DON. idr., primum, ut honore dignus essem, maxime semper laboravi, secundo, ut existimarer CI.

2. drugič = v drugo: AUCT. B. ALX., EUTR., LACT.

see^*2 [si:]

1. prehodni glagol
videti, zagledati, opaziti, (po)gledati, ogledovati; razbrati, prečitati v časopisih; razumeti, uvideti, pojmiti, predstavljati si, smatrati; izslediti, doživeti, izkusiti; dopustiti, poskrbeti za; sprejeti (goste, obiske); obiskati, priti in pogovoriti se (on o)
govoriti z; iti (k zdravniku), konzultirati (zdravnika); spremiti

2. neprehodni glagol
videti, uvideti, razumeti; premisliti se; pogledati (za čem)

worth seeing vreden, da se vidi
I see! razumem!
see?, do you see? razumeš?, razumete?
as far as I can see kakor daleč mi seže oko; figurativno kolikor morem razbrati, po mojem mišljenju
let me see naj (malo) premislim
to see the back figurativno znebiti se obiskovalca, vsiljivca
to see s.o. to bed spraviti koga v posteljo
I cannot see anybody after five ne morem nikogar sprejeti po peti uri
he saw me on business obiskal me je poslovno
to see death pretrpeti smrt
I must see the doctor moram iti k zdravniku (na pregled)
he came to see me prišel me je obiskat
they have seen better days poznali so boljše čase
to see s.o. through a difficulty pomagati komu preko težave
to see eye to eye pogovorno strinjati se v mišljenju (with z)
to see with half an eye sleng jasno (na prvi pogled, mižé) videti
to see s.o. further sleng poslati koga k vragu
go and see him pojdi ga obiskat
to see good smatrati (kaj) za dobro, za primerno
to see s.o. home spremiti koga domov
I cannot see the joke ne vem, kaj je smešnega pri tem
we must see the judge moramo govoriti s sodnikom
to see life mnogo izkusiti v življenju, pogovorno veselo živeti
I shall not live to see it tega ne bom doživel
I don't see him kneeling at her feet ne morem si ga predstavljati, kako kleči pred njo
to see the light figurativno spreobrniti se; videti, kaj je treba narediti, da bo prav
to see the red light figurativno zavedati se neposredne nevarnosti ali nevšečnosti
to see how the land lies odkriti, kakšen je položaj
I don't see what he means ne razumem, kaj hoče reči (kaj misli)
you will not see me shot like a dog? ne boste dopustili, da me ustrelijo kot psa?
they see too many people preveč ljudi sprejemajo (v obiske), obiskujejo
to see a play ogledati si gledališko igro
to see red sleng pobesneti
to see service pogovorno udeležiti se vojnega pohoda
to see the sights ogledati si znamenitosti
he will never see sixty again figurativno je (že) nad 60 let star
we will see you to the station spremili vas bomo na postajo
to see stars vse zvezde videti (od udarca)
see that the door is locked prepričaj se, poglej, če so vrata zaklenjena!
see this done! poskrbi (glej), da bo to narejeno!
to see things figurativno imeti privide (halucinacije)
to see through a brickwall (a millstone) figurativno biti zelo bister, "slišati travo rasti"
to see snakes figurativno, sleng biti v deliriju ali na robu deliriuma tremensa
to see one's way videti, najti način (da se nekaj napravi)
he cannot see a yard before his nose figurativno (neumen je, da) ne vidi ped pred nosom

sēmi-, pred vokali tudi sēm- (prim. skr. sāmí = gr. ἡμι- = stvnem. sāmi- pol, lat. sēmis, sēmus) le v zloženkah kot prvi člen s pomenom pol, na pol.

senātus -ūs, m (senex)

1. rimsko starešinstvo, rimski državni svet, rimski senat. V času kraljev je imel senat le posvetovalno oblast, v času republike pa je bil najvišja veja oblasti, duša in središče celotne države, čeprav je bila maiestas v rokah ljudstva. V času cesarjev, ki so vso državno oblast združili v svojih rokah, je senat izgubil samostojnost in pomen. Senatu, ki se je shajal v kuriji (curia) ali kakem svetišču, so predsedovali sprva kralji, pozneje konzuli, pretorji, včasih tudi ljudski tribuni: senatum rei publicae custodem, praesidem, propugnatorem collocaverunt CI., cum potestas in populo, auctoritas in senatu sit CI., nisi essent in senibus (sc. consilium, ratio), non summum consilium maiores nostri appellassent senatum CI., nec nisi post annos patuit tunc curia seros: nomen et a senibus mite senatus erat O. Posebne zveze: senatus populusque Romanus (okrajšano SPQR) CI. idr. ali samo senatus populusque L. (redko obratno, gl. populus) (rimski) senat in (rimsko) ljudstvo = posvetovalna in zakonodajna oblast, posvetovalna in zakonodajna veja rimske oblasti; senātūscōnsultum -ī, n (ixpt.), tudi senātūs cōnsultum in okrajšano SC, senatski sklep, sklep senata, z vsemi pravicami, ki jih ima senat (torej z zakonito močjo in zakonskimi pooblastili): CI. idr.; toda senātūs auctoritas CI. idr. senatsko (senatovo) mnenje, mnenje senata (brez zakonite moči in zakonskih pooblastil), prīnceps senātūs L. prvak senata (prvi senator iz senatorskega imenika, ki ga je prebral cenzor; gl. pod prīn-ceps), senatum vocare, convocare CI. senat sklicati (sklicevati), senatum legere L. ali recitare CI., L. (o cenzorju) brati, prebrati (prebirati) senatorski imenik, in senatum legere aliquem CI., L. (iz)voliti, spreje(ma)ti koga v senat, narediti koga za senatorja, in senatum venire CI. priti v senat, biti sprejet v senat, postati senator (prim. spodaj 2. a)), aliquem senatu movere S. idr. ali de senatu movere CI. ali senatu removere L. ali ex senatu eicere CI. izključiti koga iz senata (če je cenzor pri branju seznama (imenika) senatorjev izpustil ime katerega med njimi, je bil ta izključen iz senata).

2. meton.
a) senatska skupščina, senatsko zborovanje, zasedanje senata, senatno zasedanje, senatska seja: senatus est ali senatur habetur CI. senat zboruje, senat je zbran, senat zaseda, senat ima sejo, in senatum venire CI. priti (iti, prihajati) k senatni seji, senatum alicui dare CI. EP., L., S. dovoliti komu dostop k senatni seji, dovoliti komu zaslišanje na senatni seji, pustiti (puščati) koga pred senat, senatum mittere, dimittere CI., senatus frequens CI. zelo (številno) obiskana senatna seja (tako da je bil zbor sklepčen).
b) senatorski (častni) sedeži v gledališču: in senatu sedere SUET.

3. metaf.
a) starešinstvo, svet, senat nerimskih narodov: senatus ac populus Carthaginiensis L., senatus Remorum C., Aeduos omnem senatum amisisse C., senatus Lacedaemoniorum (= gr. γερουσία) N.
b) sploh skupščina, svèt: cum tamquam senatum philosophorum recitares CI., de senatu doctorum excludere HIER., senatus deûm M.
c) šalj. = visoki svet: senatum congerronum convocare PL., de re argentaria senatum convocare in corde consiliarium PL., sibi senatum consili in cor convocare PL., redeo in senatum rusum PL., frequens senatus poterit nunc haberier PL.

Opomba: Star. gen. sg. senātuis: FANNIUS AP. CHAR., SIS. AP. NON., VARR. AP. GELL., NIGIDIUS AP. GELL. ali senātī: PL., SIS. AP. NON., CI., CI. EP., CAELIUS AP. CI. EP., S., Q., AUS.; dat. sg. nav. senātuī, tudi senātū: T.

senex, senis, komp. senior (iz *seni-k-s ali seno-k-s; prim. skr. sánaṣ = gr. ἕνος (iz *σένος; ἕνη καὶ νέα (sc. σελήνη) dan pred mlajem, prvi dan začenjajočega se meseca) = got. sineigs star, skr. sanakáḥ (= lat. senex) nekdanji, star, lat. senium, senātus, senectūs, seneciō, seneō, senēscō, lit. sẽnas star, sẽnis starec, senȳste starost; prim. tudi imeni Seneca in gal. Seno-gnatus) star, ostarel, prileten, mator (klas. v poz. le o osebah): mulier TER., servum senem CA., admodum senex suasor legis Cinciae CI., turpe senex miles O., senem fieri CI., SEN. RH. ostare(va)ti, (po)starati se, Catone erat nemo fere senior temporibus illis CI., quarum studium senior arripuerat N. v starejših letih, senior Glauci chorus V., grandior hic vero si iam seniorque queratur LUCR., alius senior est, alius iuvenior SEN. PH., senior deus MART.; pesn. o živalih in stvareh: senex cervus O., latrans PH., sus PETR., senes muli AP., corpora seniora CELS., senibus saeclis PS.-V. (Ciris) v poznih vekih, senioribus annis O., quae vis senior est CI., senes autumni MART. staro (= zrelo) jesensko sadje; pren.: senior, ut ita dicam, oratio CI. zrelejši. Subst. senex, senis

1. m starec, starček (= 60 in več let star mož, naspr. puer, adulescens, iuvenis): te sene omnium senem neminem esse ignaviorem PL., petulantia magis est adulescentium quam senum CI., iam aetas senem in patriam revertentem, unde puer profectus sum, iam ... res ita fraudaverunt, ut ... L., mixta senum ac iuvenum corpora H., haec recinunt iuvenes dictata senesque H.; komp. senior včasih, poseb. pesn. = senex: vix ea fatus erat senior V., si quis forte coheredum senior male tussiet H., facilius sanescit puer vel adulescens quam senior CELS., sapienter, ut senior suaserat FL.; pl. seniores starejši, priletnejši (večinoma = možje od 45. do 60. leta, ki so dolžni opravljati vojaško službo, naspr. iuniores): seniores a iunioribus divisit CI., seniorum iuniorumque centuriae CI., omnium seniorum precibus C., curae fuit consulibus et senioribus patrum L., haec laeti audiere iuvenes, ingrata senioribus erant CU., Servium Tullium milites ab anno septimo decimo ad annum quadragesimum sextum iuniores supraque eum annum seniores appellasse GELL.; včasih tudi senex (kot hiperbola) zaznamuje moža od 45. do 60. leta: L., H.

2. f starka (= 60 ali več let stara žena): hanc ... commemorant merito tot mala ferre senem TIB., ille suo collapsam pectore matrem sustinuit magnaque senem cervice recepit VAL. FL., iuvenes senesque STAT. mlade in stare.

Opomba: Prvotni gen. sg. senicis: PL. AP. PRISC.

servis² [ê] moški spol (-a …) šport der Aufschlag (prvi erster, drugi zweiter); die Angabe, das Anspiel

Sextius in Sēstius 3 (Sextus) Sékstij(ev), Séstij(ev), ime rimskega patricijskega in plebejskega rodu; člani patricijskega rodu so se večinoma pisali Sestii, plebejskega pa Sextii. Poseb. znani so:

1. patricija
a) P. Sestius Capitolīnus Vaticānus Publij Sestij Kapitolin Vatikan, konzul l. 452 skupaj z Menenijem Agripo: L.
b) P. Sestius Publij Sestij, kvestor l. 63, Ciceronov prijatelj; kot tribunus plebis l. 56 si je močno prizadeval za Ciceronovo vrnitev iz pregnanstva. Bil je hud nasprotnik Klodija in ko ga je l. 56 Klodijeva stranka tožila de vi, ga je Cicero uspešno branil: CI. –

2. plebejca
a) L. Sextius Laterānus Lucij Sekstij Lateran, tribunus plebis skupaj z Gajem Licinijem Stolonom. V letih 376–367 je s svojim stanovskim kolegom sprožil več zakonov, poseb. zakon ut consulum alter ex plebe crearetur („naj bo za enega od konzulov izvoljen plebejec“); leto dni pozneje, l. 366, je bil prvi plebejski konzul: L.
b) Q. Sextius Kvint Sekstij je v začetku cesarstva v Rimu ustanovil stoiško šolo, ki jo je nadaljeval njegov sin: Q. – Kot adj. Sextius 3 Sékstijev, sékstijski: lex L. Sekstijev zakon (pod 2. a) omenjenega Lucija Sekstija Laterana), tabula CI. (nekega Sekstija, kjer so zapisovali kupne pogodbe, prirejevali dražbe idr.), Aquae Sextiae L. EP., VELL., FL. Sekstijeve (Sekstijske) Toplice (zdaj Aix), rimska naselbina blizu Masilije, sloveča po svojih termalnih kopelih; ustanovil jo je Gaj Sekstija Kalvin l. 123. – Od tod adj. Sextiānus in Sēstianus 3 Sékstijev (sékstijski, sekstijánski), Séstijev (séstijski, sestijánski): Sestiana dicta CI. EP., Sestianus conviva CAT., Sestiana māla COL., Sestianae arae MEL., PLIN. (v Hispaniji na azur(ij)ski obali, postavljeni na čast Avgustu).

sguardo m

1. gledanje, pogled:
sguardo dolce, truce mil, divji pogled
a primo sguardo na prvi pogled
dare, gettare uno sguardo pogledati
non degnare d'uno sguardo še pogledati ne

2. pogled; ekst. oči:
fin dove arriva lo sguardo do koder seže pogled
fissare lo sguardo su qcn. koga srepo gledati

3. razgled:
bello sguardo razgledišče