Franja

vêlik (-íka -o)

A) adj.

1. grande, grosso, bello, buono, alto, forte, capace, largo; (tudi pren.) madornale, maiuscolo, pesante, rispettabile, ragguardevole:
velik nos un grande naso, un nasone
veliki lov caccia grossa
veliko premoženje un bel patrimonio
velika vsota forte somma, somma ragguardevole
velika torba una borsa capace
velik del dobička larga parte degli utili
velika napaka errore madornale
velika goba fungo maiuscolo

2. (ki izraža razsežnost) grande, di:
dva hektara velik travnik un prato di due ettari, grande due ettari
politik velikega stila un politico di grande stile
pren. pojesti modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
pren. strah ima velike oči paura fa novanta
rel. velika noč Pasqua
pren. velik bogataš riccone, creso, nababbo
velik dotok illuvie
velik izdatek dispendio
časn. velik naslov spallone
velik neotesanec zoticone
velik nered fiera, casamicciola, scombussolio
velik (mesarski)
nož coltella
pren. velik otrok zuzzurellone tosk.
velik ploščat čopič pennellessa
pren. velik prah polverone
avt. velik tovornjak bisonte della strada
velik transparent striscione
pog. velika količina barcata, buggerio, mare
velika množina arsenale, miriade, vulg. fottio
velika zmešnjava bailamme
velika ženska donnone, donnona
šalj. velika žepna ura martinaccio
šalj. velika živina bonzo, pezzo grosso
PREGOVORI:
velike ribe male žro il pesce grande mangia il pesce piccolo

B) velíki (-a -o) m, f, n
zgodilo se je nekaj velikega è successo qualcosa di grande
PREGOVORI:
iz malega raste veliko dalle cose piccole nascono le grandi
kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai ché forse l'uno e l'altro perderai

vesél (-a -o) adj.

1. allegro, esultante, festoso, lieto:
skupina veselih otrok un gruppo di bambini allegri
veselo petje, ukanje canto, grida esultanti, festose

2. contento, soddisfatto, felice:
biti vesel daril, pozdravov esser contento dei doni, dei saluti

3. bello, buono:
vesela novica bella notizia
Vesele praznike! buone feste!

4. pren. vivace, gaio, garrulo:
stopati z veselim korakom avere un'andatura vivace
veseli ptiči uccelli garruli

5. pren. (živo pisan) chiaro, vivace; splendido:
vesele barve colori vivaci
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pripravljati se na veseli dan prepararsi al fausto giorno
čestitati za veseli dogodek felicitarsi per il fausto evento
knjiž. veselo oznanilo la buona novella, il vangelo
PREGOVORI:
veselega človeka ima še bog rad cuor contento il ciel l'aiuta

veselíti (-ím)

A) imperf.

1. far piacere, rallegrare:
uspehi otrok starše veselijo i successi dei figli rallegrano i genitori
dovolite mi, da se predstavim: J. K. Veseli me permetta che mi presenti: J. K. Piacere!

2. essere amante, appassionato di, occuparsi di:
veseli ga astrofizika è un appassionato di astrofisica

B) veselíti se (-ím se) imperf. refl.

1. essere allegro, rallegrarsi; knjiž. gioire; divertirsi:
otroci se veselijo na travniku i bambini si divertono nel prato

2. godersi; attendere con gioia:
veseliti se počitnic attendere con gioia, godersi le vacanze
pren. prezgodaj se veseliti vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso

vieillot, te [vjɛjo, ɔt] adjectif postaren, starikav

un enfant au visage vieillot otrok starikavega obraza
préjugés vieillots zastareli predsodki

vivace agg.

1. knjižno dolgoživ

2. bot. trajen

3. živ, živahen:
bambino vivace živ otrok
ingegno vivace živahen um

4. pren. živahen, ognjevit:
discussione vivace živahna razprava

5. pren. živ, sijajen:
colore vivace živa barva

vizio m (pl. -zi)

1. pregreha:
il vizio della pigrizia lenoba
i sette vizi capitali relig. sedem naglavnih pregreh

2. ekst. (stara, grda) navada; nagnjenje, strast
il vizio del fumo kadilska razvada
il bambino ha il vizio di succhiarsi il pollice otrok je navajen sesati palec

3. anat. napaka, hiba

4. ekst. napaka:
vizio di fabbricazione tovarniška napaka
vizio di ortografia pravopisna napaka

5. pravo nepravilnost

vrȅća ž (ijek., ek.) vreča: jutena, papirna vreća; kupiti mačku u -i; našla vreća zakrpu našla sta se dva enaka, gliha vkup štriha; staviti koga u istu -u s kim enačiti koga s kom: od šta vreća od toga i petlja kakršni starši takšen otrok; prazna vreća ne može uspravno da stoji; odriješiti, odrešiti -u svojih doživljaja začeti pripovedovati svoja doživetja; prodrta, proderana vreća zapravljivec, razsipnik; biti zavezana vreća biti zmeden, biti neznajdljiv; biti težak kao vreća biti težek kot cent

vrtavk|a¹ ženski spol (-e …)

1. fizika, tehnika der Kreisel
stabilizacijska vrtavka pomorstvo Stabilisierungskreisel, Schiffskreisel
plug z vrtavko tehnika der Kreiselpflug

2. igrača: der Kreisel, Spielkreisel
pojoča vrtavka Brummkreisel

3. figurativno (nemiren otrok) der Zappelphilipp

vzgoj|a¹ [ó] ženski spol (-e …) die Erziehung (celostna Ganzheitserziehung, domska Heimerziehung, družinska Familienerziehung, glasbena Musikerziehung, govorna Sprecherziehung, internatska Internatserziehung, jezikovna Spracherziehung, napačna Fehlerziehung, obrambna Wehrerziehung, posebna Heilerziehung, predšolska Vorschulerziehung, prometna Verkehrserziehung, skrbniška Fürsorgeerziehung, spolna Sexualerziehung, šolska Schulerziehung, umetnostna Kunsterziehung, zdravstvena Gesundheitserziehung, k čistoči Sauberkeitserziehung, otrok Kindererziehung, s prisilo Zwangserziehung, za snažnost Reinlichkeitserziehung), die Erziehungsarbeit
spolna vzgoja die Aufklärung, šolski predmet: der Sexualkundenunterricht
tehnična vzgoja der Werkunterricht, die Werkerziehung, das Werken
telesna vzgoja Körpererziehung, Leibeserziehung, die Leibesertüchtigung, šolski predmet: der Schulsport, der Sport
… vzgoje Erziehungs-
(pravica die Erziehungsgewalt, das Erziehungsrecht, vprašanje die Erziehungsfrage, načelo der Erziehungsgrundsatz)
pomoč pri vzgoji der Erziehungsbeistand

vzgója éducation ženski spol, figurativno bonnes manières

dekliška vzgoja éducation des (jeunes) filles
govorna vzgoja éducation des organes de la phonation
vzgoja otrok éducation des enfants
spolna vzgoja éducation sexuelle
šolska vzgoja éducation scolaire
telesna vzgoja éducation physique
imel je dobro vzgojo il a reçu une bonne éducation

vzgója educación f ; crianza f , fig buenas maneras f pl

dekliška (šolska, otrok, spolna) vzgoja educación femenina, escolar, de los niños, sexual
biti brez vzgoje no tener educación, ser mal educado, ser malcriado
imel je dobro vzgojo ha recibido una buena (ali esmerada) educación; estar bien educado

vzóren modelo; ejemplar; ideal

vzorna država (podjetje, posestvo, šola) ciudad f (empresa f, granja f, escuela f) modelo
vzoren soprog (učenec, otrok) marido m (alumno m, niño m) modelo

wanton [wɔ́ntən]

1. pridevnik (wantonly prislov)
objesten, razposajen, navihan, poreden; zlohoten; muhast, neodgovoren, kapriciozen, trmast, brezobziren, neusmiljen; razuzdan, polten, nečist, razvraten; divji, bujen, razkošen (rastlinstvo); bogat, čezmeren, bujen; nesmotrn, slučajen, na slepo narejen, samovoljen, neupravičen
poetično svoboden

a wanton child poreden, navihan otrok
wanton cruelty nečloveška okrutnost
wanton looks poželjivi pogledi
wanton hair bujni lasje
wanton imagination bujna domišljija
wanton praise čezmerna hvala

2. samostalnik
razvratnik, -ica, razuzdanec, -nka; hotnica; razposajenec (otrok), razvajenec

to play the wanton with šaliti se z; poigravati se z

3. neprehodni glagol
biti razposajen, šale zbijati, noreti; besneti; razvratno, razuzdano živeti, ljubimkati; bujno rasti; pretiravati

4. prehodni glagol
zapravljati, zafrečkati (čas itd.)

wedlock [wédlɔk] samostalnik
pravno ženitev, možitev, zakon; zakonsko življenje, zakonski stan

born in (lawful) wedlock, out of wedlock zakonski, nezakonski (child otrok)

wiggle [wigl]

1. samostalnik
vijugasto gibanje (premikanje), vijuga; miganje z repom; jed iz rib in lupinarjev v smetanovi omaki

to get a wiggle on sleng (po)hiteti, podvizati se

2. neprehodni glagol
viti se, vijugati se; majati se; z repom migati

a child that wiggles otrok z negotovo (majavo) hojo
prehodni glagol
migati z; vijugati

to wiggle one's finger žugati s prstom
the dog wiggles his tail pes miga, maha z repom
to wiggle one's way zvijati se (skozi)

wimmeln mrgoleti (die Straße wimmelt von Kindern na ulici mrgoli otrok)

wrench¹ [renč] samostalnik
hiter obrat, zasuk, okret, vrtljaj; izpahnitev, izvin, trzaj; izkrivljenje, (po)pačenje (pomena itd.)
figurativno bolestna ločitev
tehnično kijuč za odvijanje (matice, cevi itd.), izvijač, francoz

he gave a wrench to his foot nogo si je zvil
parting with her children was a great wrench ločitev od otrok jo je zelo prizadela
it is a wrench to the truth to je pačenje resnice

zakon⁴ moški spol (zakóna …) (zakonska zveza) die Ehe (civilni Zivilehe, divji wilde Ehe, navidezni Scheinehe, skupinski Gemeinschaftsehe, vzorni/vzoren Musterehe, iz ljubezni Neigungsehe, iz nuje, po sili [Mußehe] Mussehe, iz razuma Vernunftehe, otrok Kinderehe, med bratom in sestro Geschwisterehe), poetično: der Bund fürs Leben, der Lebensbund
kar preprečuje/ovira zakon ehehindernd
moteče vplivanje na zakon die Ehestörung
… zakona Ehe-
(izvršitev der Ehevollzug, ločitev die Ehetrennung, die Ehescheidung, obljuba das Eheversprechen, razdružitev die Ehelösung, razveza die Ehescheidung)
zakrament svetega zakona das Ehesakrament
konzumirati zakon die Ehe vollziehen
skleniti zakon sich ehelich verbinden, eine Ehe eingehen/schließen
sposoben za zakon ehefähig, heiratsfähig
sposobnost za zakon die Ehefähigkeit, Heiratsfähigkeit
spričevalo o sposobnosti za zakon das Ehefähigkeitszeugnis
pripoznati zrelost za zakon pravo als ehemündig erklären
zrelost za zakon pravo die Ehemündigkeit
ki se boji zakona ehescheu
enakomerna delitev v zakonu pridobljenega premoženja der Zugewinnausgleich, die Zugewinngemeinschaft
v zakonu pridobljeno premoženje der Zugewinn
živeti v zakonu eine Ehe führen

zákon (zakonska zveza) mariage moški spol , union ženski spol conjugale

civilni zakon mariage civil
divji zakon concubinage moški spol, union libre, popularno collage moški spol, pravno faux ménage
mešani zakon mariage mixte
navidezni zakon mariage fictif (ali blanc), simulacre moški spol de mariage
neveljaven zakon mariage putatif
razumski zakon mariage de raison
zakon med sorodniki mariage consanguin (ali entre parents)
zakon zaradi denarja (interesov) mariage d'argent (d'intérêt)
zakon iz ljubezni mariage d'amour
obljuba zakona promesse ženski spol de mariage
otrok iz prvega zakona un enfant du premier lit (ali mariage)
v drugem zakonu en secondes noces
zakon skleniti, v zakon stopiti contracter (un) mariage, se marier
sklenitev zakona célébration ženski spol du mariage
razveza zakona séparation ženski spol des époux, divorce moški spol
tožba za razvezo zakona action ženski spol en divorce
razvezati zakon dissoudre un mariage
živeti v divjem zakonu vivre maritalement (ali conjugalement, en concubinage, popularno en collage)

zakónski¹ legal; lawful; legitimate

zakónska moč legal power
zakónski otrok legitimate child
zakónski osnutek bill, draft of a law
zakónsko določen specified by statute