Franja

excuse² [ikskjú:s] samostalnik
opravičilo, oproščenje, spregled

in excuse of kot opravičilo
to make (ali offer) an excuse opravičiti, opravičevati se
it admits of no excuse je neopravičljivo
a lame (ali poor) excuse slabo opravičilo
there's no excuse for it neopravičljivo je

expectación ženski spol pričakovanje, upanje; radovednost

no responder a la expectación ne izpolniti pričakovanj

extrañar izgnati (iz dežele); zavreči, zaničevati; za nenavadno imeti; ameriška španščina pogrešati

me extraña su conducta čudim se njegovemu vedenju
extraño esta cama nisem vajen te postelje
no lo extraño ne čudim se temu
extrañarse odtujiti se, spreti se; braniti (upirati) se
extrañarse de a. čuditi se čemu
extrañarse de hacer a/c odtegniti (izogniti) se čemu

extraño tuj, inozemski; čuden, nenavaden; ne(na)vajen

país extraño tujina
ser extraño a nobenega opravka ne imeti z
no es extraño (que) ni čuda, da
¡qué extraño! kako čudno!
me parece extraño čudno se mi zdi
¡cosa extraña! čudno!

extravagancia ženski spol nenavadnost, čudaštvo, prenapetost, norost; nespodobnost

no puedo aguantar sus extravagancias ne morem prenašati njegovih muh

fácil lahek, netežaven; popustljiv; ustrežljiv, volján; lahkomiseln

de fácil despacho (venta) kurenten (blago)
fácil en creer lahkoveren
es fácil que venga morda pride
no es fácil težko; dvomim o tem

fair¹ [fɛə] pridevnik
lep; nežen; jasen, svetel; čist; svež; ugoden; svetlolas, blond; precejšen; znaten (with do)
pošten, pravičen; spodoben, vljuden; primeren, zadovoljiv; čitljiv

the fair (sex) ženske
a fair amount precejšnja količina, precej denarja
to be a fair game biti po pravici predmet zasmehovanja
to be in a fair way biti na najboljši poti
a fair chance dobra priložnost
a fair copy čistopis
for fair dejansko, zares
to give s.o. a fair warning pravočasno koga posvariti
pogovorno fair to middling še kar dobro
fair play poštena igra, nepristranost
fair and soft goes far in the day s poštenjem in dobroto veliko dosežeš
fair field and no favour ista priložnost za vsakogar
fair and square pošten in odkrit; naravnost
to be in a fair way dobro kazati
what is fair for one is fair for all kar je dobro za enega, je dobro tudi za druge
fair wind ugoden veter
to write a fair hand imeti lepo pisavo
fair view lep razgled; odkrito mnenje
a fair proposal sprejemljiv predlog
to be in a fair way dobro komu kazati

fallar zaiti; zraven udariti; spodleteti; ne se posrečiti

no falla to je zanesljivo (preizkušeno)

falta ženski spol pomanjkanje, nedostatek, napaka, pomota, zmota; greh, krivda, pregrešek; odsotnost, izostanek; vrzel

falta de aprecio nespoštovanje
falta de atención nepozornost, neustrežljivost
falta de confianza nezaupanje
falta de costumbre nevajenost
falta de dinero (de medios) pomanjkanje denarja (sredstev)
falta de escritura pisna pomota
falta de franqueo nezadostno frankiranje (pisma)
falta ortográfica pravopisna napaka
falta de palabra besedolomstvo
falta de peso neprava teža
falta de trabajo brezposelnost
coger en falta a alg. koga pri pregrešku zasačiti
dar quince y falta a alg. koga močno prekašati
hacer falta manjkati, izostati; biti potreben
aquí no haces falta tu te ne potrebujemo
no lo hará, ni falta que le hace ne bo tega napravil in ima tudi prav
no me hace falta (to) lahko pogrešam
incurrir en una falta napraviti napako
notar la falta de a/c pogrešiti
vendré sin falta zanesljivo bom prišel
a falta de v pomanjkanju
sin falta gotovo
¡menuda falta me hace! tega nikakor ne potrebujem!
poner faltas a (imeti) očitati

faltar manjkati, primanjkovati; izostati; potreben biti; nehati, h koncu iti; ne več živeti, mrtev biti; odpovedati (o orožju); pregrešiti se

faltar a alg. pregrešiti se zoper koga, spozabiti se nad kom; sramotno s kom ravnati
faltar a la ley pregrešiti se zoper zakon
faltar a su obligación ne izpolniti svoje dolžnosti
faltar a la palabra (promesa) ne držati svoje besede (obljube)
faltar a una reunión izostati od seje
faltar a la verdad lagati, prikrivati resnico
falta de Ljubljana desde hace 5 años že 5 let je odsoten iz Ljubljane
faltar del mundo umreti
falta saber si viene sedaj je vprašanje, če pride
Juan me faltó Ivan se je nedostojno vedel proti meni
ha faltado gravemente težko se je pregrešil
no faltaba quien dijese que... marsikdo je (celó) rekel, da ...
no faltaré en dárselo gotovo mu bom to dal
¡no faltaba más! še tega bi se manjkalo! ni govora o tem!
le faltaron fuerzas moči so mu odpovedale

favore m

1. naklonjenost:
godere il favore del pubblico uživati naklonjenost občinstva
la squadra di casa gode del favore del pronostico domače moštvo je favorit
votare a favore di qcn., qcs. voliti za koga, za kaj
parlare in favore govoriti v prid
incontrare il favore di qcn. naleteti na ugoden odziv
prezzo di favore izjemna, ugodna cena
biglietto di favore brezplačna vstopnica

2. usluga:
fare un favore a qcn. komu napraviti uslugo
mi faccia il favore! bežite no!, dajte no!, prosim vas!
per favore prosim

3. pomoč, prid:
testimoniare a favore di qcn. pričati komu v prid
col favore delle tenebre v okrilju teme, varno skrit v temi
fuggì col favore delle tenebre pri begu mu je pomagala tema

fear¹ [fiə] samostalnik (of pred; for za)
strah, bojazen, groza; plašnost; zaskrbljenost, nemir

to be in fear of one's life bati se za svoje življenje
to put the fear of god into s.o. hudo koga grajati
to go in fear for s.o.'s life bati se za življenje koga
no fear! brez skrbi!, kje neki!
for fear iz strahu
without fear or favour nepristransko
fear of death, fear of one's life smrtni strah

fejst pridevnik
1. neformalno (dober; krasen) ▸ belevaló, klassz, frankóDober fant je bil, fejst poba. ▸ Jó fiú volt, klassz srác.
Ne razumem, kako lahko iz tako zoprnih otrok postanejo tako fejst ljudje. ▸ Nem értem, hogy ellenszenves kölykökből hogyan válhatnak ilyen klassz emberek.

2. neformalno (privlačen; postaven) ▸ fess, dögösMeni je všeč ženska, za katero rečeš, da je fejst baba. ▸ Nekem az olyan nő tetszik, akire azt mondhatod, hogy dögös.

fellow¹ [félou] samostalnik
družabnik, tovariš; član; deček, fant, človek; štipendist; sodelavec, sošolec, sotrpin; par; član znanstvenega društva; visokošolski profesor
arhaično surovež

jolly good fellow veseljak
a hail fellow well met dober prijatelj
poor fellow revež
to play the good fellow razkošno živeti
stone dead hath no fellow mrtvi molčijo
the fellow of a glove (shoe) druga rokavica (drugi čevelj) iz para
he has not his fellows nima sebi enakega
pogovorno let alone a fellow! daj mi mir!

fetēnte

A) agg.

1. smrdljiv

2. pren. beden, ničvreden, nizkoten:
un comportamento fetente nizkotno vedenje

B) m, f nizkotnež, podlež, ničvrednež, mrcina, svinja:
non fare il fetente! ne bodi no mrcina!, ne bodi svinja!

few¹ [fju:] pridevnik
malo (za množino), nekaj, maloštevilni, majhno število česa

pogovorno a good few, quite a few precejšnje število, precej
few and far between le redkokateri
arhaično in few skratka
not a few kar precej (jih)
no fewer than najmanj, vsaj

fícek

tudi ficka nimam no tengo ni un céntimo; fam estoy sin un cuarto, estoy sin blanca

field¹ [fi:ld] samostalnik
polje, njiva; igrišče; bojišče; tekmovalci, moštvo; igralec kriketa (ki odbija napad); vojskovanje, bitka; področje, torišče, poprišče, teren

battle field bojišče
coal field sloj premoga
to leave the rival in possession of the field zgubiti bitko
fair field and no favour enaki pogoji tekmovanja
open field system kmetijstvo
to fight a field boriti se
ice field drsališče
field editor dopisnik iz dežele
ameriško field study (ali survey) neposredno dognanje dejanskega stanja
ameriško field strawberry gozdna jagoda
a field day dan važnih dogodkov
to lose the field biti premagan, zgubiti
to lay (ali bet) against the field staviti na konja
to hold the field ne se vdati, vztrajati
to win the field zmagati proti vsem drugim
to play the field imeti široko področje
to take the field začeti bojni pohod
to keep the field ne se vdati, ne popustiti
to be in the field tekmovati
in the field aktiven
field of vision, field of sight vidno polje

fiesta ženski spol (cerkveni) praznik; ljudska slavnost (zlasti bikoborba); javna zabava, veselica; šala; (ironično) prepir

fiesta de baile plesna zabava
fiesta de familia družinski praznik
fiesta fija, fiesta inmoble nepremičen praznik
fiesta de guardar, fiesta de precepto zapovedan praznik
fiesta movible premičen praznik
fiesta nacional narodni (državni) praznik
Fiesta de la Raza španski in špansko-ameriški praznik (12. oktober, dan odkritja Amerike)
fiesta rústica, fiesta de la aldea cerkveno proščenje
la Fiesta de Todos los Santos praznik vseh svetnikov (1. nov.)
fiesta de toros bikoborba
vestido de fiesta praznično oblečen
para fin de fiesta končno, povrhu
se acabó la fiesta konec s tem!
aguar la fiesta a alg. komu veselje pokvariti
coronar la fiesta kronati slavnost; napraviti veliko neumnost
estar de fiesta vesel biti, dobre volje biti
hacer fiesta praznovati, ne delati, prosto imeti
fiestas pl (velikonočni, binkoštni, božični) prazniki
no estar para fiestas slabe volje biti, biti nerazpoložen
hacer fiestas ljubkovati, laskati se, dobrikati se
guardar (santificar, celebrar) las fiestas slaviti praznike
pasadas las fiestas po praznikih

fíga (-e) f

1. (južno drevo, njegov sad) fico (Ficus carica):
suhe fige fichi secchi

2. (konjski iztrebek) sterco di cavallo

3. pog. (kar je malo vredno) nonnulla, inezia; ekst. (nepomemben človek) nullità;
jokati se za vsako figo frignare per ogni nonnulla
prepirati se za prazno figo litigare per robe da nulla

4. pog.
a) (v prislovni rabi izraža zanikanje)
figo mi je mar non me ne importa un fico (secco), me ne frego
to je eno figo vredno non vale un fico secco
b) (v povedni rabi izraža omalovaževanje)
figa je vse skupaj è tutt'una porcheria
c) (v medmetni rabi izraža močno zanikanje)
Saj se trudimo. — Figo se trudite! Ma se ce la mettiamo tutta. — Ce la mettete un corno!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. narediti, pokazati, pomoliti komu figo fare le fica a qcn.
pren. ista figa, če grem ali ne se vado o no, fa lo stesso
pren. držati figo za koga fare gli scongiuri per qcn.
kaj obljubiti, v žepu pa držati figo promettere in malafede
biti zmeraj na cesti ko konjska figa essere sempre in giro