Franja

rodar [-ue-] kotaliti (se), (pre)valiti (se), vrteti se; drdrati na kolesih; močno teči (solze); poteči, miniti; zgoditi se; kolebati, bloditi

rodar por alg. vse za koga napraviti
rodar por la cabeza po glavi iti
rodar por el mundo prepotovati svet
echarlo todo a rodar vse k vragu poslati
rodar por tierra na tla pasti
bajar rodando skotaliti se nizdol
rodar en torno de vrteti se okrog
hacer rodar v tek spraviti, zagnati, sprožiti
la empresa fué a rodar podjetje je propadlo
echar a rodar la vergüenza izgubiti vsak sram
¡ruede la bola! naj gre, kot hoče!

rók (-a) m termine; scadenza:
držati se rokov rispettare i termini
določiti rok za nekaj stabilire, fissare il termine di qcs.
podaljšati, skrajšati rok za nekaj prorogare, ridurre il termine di qcs.
plačati, pritožiti se ob roku, v roku pagare, presentare ricorso in tempo
članek naj bi napisal v roku štirinajstih dni avrebbe dovuto scrivere l'articolo entro quattordici giorni
dobavni, odpovedni, plačilni rok termine di consegna, di disdetta, di pagamento
šol. izredni, redni rok za vpis na fakulteto termine ordinario, supplementare per l'iscrizione alla facoltà
trg. rok trajanja, uporabnosti da utilizzare entro...
čakalni rok tempo di attesa
šport. prestopni rok termine di trasferimento (tra squadre nel calciomercato)
šol. izpitni rok sessione degli esami
voj. vojaški rok ferma militare, ferma, servizio di leva
civilno služenje vojaškega roka servizio civile

rokodelec samostalnik
1. (obrtnik) ▸ kézművesSopomenke: obrtnik

2. izraža negativen odnos (o naravi dela) ▸ két kezi munkás
Delovna tovariša pa si tudi ne moreva biti, ker je on "minister", jaz pa kvečjemu rokodelec. ▸ Munkatársak sem lehetünk, hiszen ő „miniszter” én pedig legfeljebb kétkezi munkás vagyok.
Kirurgi veljamo med zdravniki za rokodelce, češ, naučimo se operirati, splošno medicinsko pa naj ne bi znali razmišljati. ▸ Mi sebészek kétkezi munkásnak számítunk az orvosok között, mivel úgymond megtanulunk műteni, de nem tudunk általános orvosi módon gondolkodni.

roll on neprehodni glagol
odvijati se, potekati, teči, nadaljevati se

time roll ons on čas teče naprej
roll on! sleng naj ta čas pride kmalu!
rationing ends in May -- roll on, May! racioniranja bo konec v maju --pridi že, o maj!

rotíti to beseech; to implore; arhaično to conjure; to entreat

rotil sem ga, naj tega ne stori I implored him not to do it

Rufulī -ōrum, m rúfuli, „rúfovci“; tako so imenovali tiste vojaške tribune (1/3 vseh tribunov), ki so jih na bojišču volili konzuli, vojskovodja ali sama vojska (ime naj bi menda dobili po predlagatelju tega ukrepa, nekem Rutiliju Rufu), medtem ko so tribune, izbrane v Rimu na komicijah (2/3 vseh tribunov), imenovali comitiati: cum eo anno primum placuisset tribunos militum ad legiones suffragio fieri — nam antea, sicut nunc, quos Rufulos vocant, imperatores ipsi faciebant L., Rufuli tribuni mil[itum appellabantur, quos] consul faciebat, n[on populus … ] Fest.

sačúvati sàčūvām
1. ohraniti: sačuvati kome život, odijelo; sačuvati autoritet
2. obvarovati: sačuvaj me, bože, lažnih prijatelja; da te bog sačuva naj te bog obvaruje
3. prihraniti: to ću sačuvati za zimu

Saft, der, (-es, Säfte) sok; (Baumsaft) mezga; figurativ energija, tok; im eigenen Safte schmoren lassen figurativ pustiti, naj se kuha v lastnem soku; im Saft stehen biti poln sokov; ohne Saft und Kraft brezbarven, medel, brezkrven

salir* iti ven, oditi, na sprehod iti; odpotovati; startati; oddaljiti se; izstopiti; vzkaliti, vzbrsteti; izteči (tekočina); odlikovati se; osvoboditi se (česa); iziti (knjiga); gledališče nastopiti na odru; izhajati, izvirati; vziti (sonce); najti odjem (blago); izigrati (karto); posrečiti se

salir bien dobro se izteči, posrečiti se
salió bien posrečilo se je
salir fuera de tono grób postati
salir ganancioso korist odnesti
salir garante, salir fiador jamčiti za
salir indemne nobene škode ne utrpeti, zdravo kožo odnesti
salir responsable (de) jamčiti (za)
salir vencedor iziti kot zmagovalec, zmagati
traje de salir sprehodna obleka
al salir pri odhajanju, pri odhodu
¡acaba de salir! pravkar izšlo
sale una buena ocasión nudi se dobra prilika
me sale muy caro predrago mi je
¿quién sale? kdo začne? (pri igri)
¡eso te saldrá caro! to te bo drago stalo!
salió alcalde bil je izvoljen za župana
salió buen artista postal je dober umetnik
salir volando iz-, od-leteti; naglo ven steči
salir reprobado pasti (o učencu)
salió a su padre podoben je svojemu očetu
me sale a 10 pesetas la libra stane me 10 peset funt
la calle sale a la plaza cesta se izteka v trg
salir al campo iti na deželo
salir a dar una vuelta na sprehod iti
salir a luz na svet priti; na dan priti, iziti (knjiga)
salir a lo mismo na isto priti
salir al paso komu nasproti iti
salir a rastras splaziti se ven
salir a las tablas, salir al público iti h gledališču
salir con un suspenso pasti (v šoli)
salir de apuros izvleči se iz težave
salir de casa iz hiše (od doma) iti
salir de caza na lov iti
salir del desmayo k sebi priti (iz omedlevice)
salir de una enfermedad preboleti bolezen
salir de juicio, salir de tino ob pamet priti
salir de madre razliti se (o reki)
salir de la regla izjema biti
salir de viaje odpotovati
eso no sale de él (fig) to ni na njegovem zelniku zraslo
¡que no salga de nosotros! to naj ostane med nama (nami)!
salir en público na ulici se pokazati
salir por alg. porok biti za koga
salir por fiador, salir por uno jamčiti za koga
salir tras alg. teči za kom, zasledovati koga
salirse iti ven, izskočiti, teči iz; osvoboditi se (česa)
salirse con a. izpeljati kaj
salirse con la suya prodreti s svojim mnenjem
se ha salido la leche mleko je prekipelo
salirse del compás priti iz takta
salirse de los rieles iztiriti se (vlak)
se le sale a los ojos (fig) to se mu takoj vidi
salir mal parado slabo se odrezati

salut [salü] masculin blagor, blaginja; rešitev; religion zveličanje, blaženost; pozdrav

inter pozdravljen! na svidenje! zdravo!
salut public javna blaginja
salut militaire, scout, fasciste, olympique vojaški, skavtski, fašistični, olimpijski pozdrav
salut, les copains! zdravo, tovariši!
ancre féminin, planche féminin de salut rešilno sidro, rešilna deska, figuré zadnji up, zadnje sredstvo (za rešitev)
armée féminin du Salut Rešilna vojska (protestantska polvojaška organizacija za versko propagando in dobrodelno dejavnost)
(religion) les vêpres et le salut večernice in izpostavitev Sv. Rešnjega Telesa
il y va de votre salut tu gre za vašo rešitev
chercher son salut dans la fuite iskati rešitev v begu
faire un salut pozdraviti
dipenser des saluts à droite et à gauche pozdravljati na desno in na levo
rendre un salut odzdraviti
à bon entendeur salut! kdor dobro, prav razume, naj to izkoristi! (podčrta grožnjo)

sāmentum -ī, n (iz *sācsmentum k sacer, sancīre; beseda naj bi se uporabljala v narečju Hernikov; prim. sagmen) z volno oz. koščkom kožuha ovita maslinova šiba, ki so jo nosili flamini (flamines) na glavi; po drugih = sagmen sveta trava, šopek svete trave: praeterea multi libri lintei, quod ad sacra attinet deinde in porta, cum eximus, ibi scriptum erat bifariam sic: „Flamen sume samentum“ FR.

samomorilski pridevnik
1. (o nasilni akciji) ▸ öngyilkosV samomorilskem napadu na vlaku podzemne železnice je bilo ubitih 15 ljudi. ▸ Egy metrószerelvényen elkövetett öngyilkos merénylet 15 ember halálát okozta.Eden od napadalcev naj bi imel oblečen samomorilski pas z eksplozivom. ▸ Az egyik támadó feltehetően robbanóanyaggal ellátott öngyilkos övet viselt.

2. (o prostovoljni smrti) ▸ öngyilkos, öngyilkosságiOtroke učimo, kako premagati samomorilske težnje, depresije, kako biti vesel in srečen. ▸ Arra tanítjuk a gyermekeket, hogyan győzhetők le az öngyilkossági késztetések, a depresszió, hogyan legyenek vidámak és boldogok.
Ekonomska kriza vpliva tudi na porast samomorilskega vedenja. ▸ A gazdasági válság az öngyilkos magatartások számának növekedésére is hatott.

3. (škodljiv; zelo nevaren) ▸ öngyilkosKljub temu so brez ustrezne opreme pogasili požar, kar je naravnost samomorilsko početje. ▸ Ennek ellenére is megfelelő felszerelés nélkül oltották a tüzet, ami egyszerűen öngyilkos cselekedet volt.Združeni narodi so izgubili verodostojnost nepristranskih posrednikov, to pa je samomorilska poteza. ▸ Az Egyesült Nemzetek Szervezete elfogulatlan közvetítőként elvesztette a hitelességét, ez pedig egy öngyilkos lépés.

sanft blag; (hold) mil; (leicht) lahen; Hang: položen; Energie: prijazen; Geburt: neboleč; Schlaf, Tod: miren, spokojen; auf die sanfte Tour z mehko roko, zlepa; Ruhe sanft! Počivaj/Naj počiva v miru!

sapere^*

A) v. tr. (pres. sò)

1. vedeti, znati:
sapere un sacco di cose znati kup stvari
non sa niente ne ve nič
sapere qcs. dall'a alla zeta, come l'avemaria, per filo e per segno kaj natanko vedeti, znati kot očenaš
sapere qcs. a memoria znati kaj na pamet
sapere di kaj poznati površno, za silo, nekaj znati:
sapere di musica znati nekaj malega o glasbi

2. (praktično) znati:
sapere dove il diavolo tiene la coda, saperla lunga pren. biti prebrisan, prevejan
sapere il fatto suo pren. biti vešč (pri svojem delu); biti človek na mestu
sapere il proprio mestiere znati svoj poklic, svoje delo

3. izvedeti:
da chi l'hai saputo? od koga si to zvedel?
a saperlo! ko bi vedel!
Dio sa Bog mi je priča (v podkrepitev trditve)
che io sappia, per quanto io sappia kolikor vem
per chi non lo sapesse da veste
sappi, sappiate vedi, vedite (opomin, opozorilo)
sapere qcs. da buona fonte, da fonte sicura zvedeti kaj iz zanesljivih virov

4. vedeti, zavedati se; predvidevati:
sapevo che sarebbe finita così vedel sem, da se bo tako končalo

5. (kot servilni glagol z infinitivom) znati:
sapere leggere, scrivere znati brati, pisati
saperci fare biti sposoben, znati

6. (v negativni obliki za izražanje dvoma, negotovosti) vedeti:
non si sa mai kdo ve, nikoli se ne ve
non saprei ne bi vedel:
Cosa mi consigli? - Non saprei Kaj mi svetuješ? - Ne bi vedel

B) v. intr.

1. imeti okus (po):
sapere di bruciato imeti okus po prismojenem
non sapere di niente, di nulla biti brez okusa; pren. biti brez vrednosti, nezanimiv

2. dišati, smrdeti:
la stanza sa di chiuso soba smrdi po zatohlem

3. zdeti se, imeti občutek:
mi sa che non sia vero zdi se mi, da ni res
mi sa male žal mi je, grdo se mi zdi

C) m (le sing.) znanje
PREGOVORI: chi sa il gioco non l'insegna preg. kdor pozna trik, naj ga ne kaže drugim

savoir*² [savwar] verbe transitif vedeti, znati, umeti; zvedeti; poznati; biti podkovan (quelque chose v čem); imeti znanje (quelque chose o čem); moči, biti sposoben (faire quelque chose nekaj napraviti)

se savoir biti, postati znan
savoir par cœur znati na pamet
(à) savoir namreč
il en sait, des choses on veliko ve, je izobražen, učen
savoir le chemin poznati pot
faire savoir sporočiti, obvestiti
savoir sur le bout du doigt imeti znanje v mezincu
je ne sache personne qui ... nikogar ne bi poznal, ki ...
je sais mes obligations envers vous zavedam se svojih obveznosti do vas
je ne saurais vous le dire tega vam (žal) ne bi znal povedati
ils se savent invulnérables zavedajo se, da so neranljivi
(autant) que je sache, à ce que je sais kolikor vem
j'en sais quelque chose o tem bi jaz lahko veliko povedal
(il) reste à savoir vprašamo se še ...
c'est bon à savoir dobro, da to vem
savoir s'il ira kdo ve, bogve, če bo šel
savoir quel temps il fera demain! bogve, kakšno bo jutri vreme
vous n'êtes pas sans savoir que ... dobro veste, da ...
sait-on jamais? človek nikoli ne ve
Dieu le sait bogve
ne savoir rien de rien pojma ne imeti
nous vous saurions gré de ... hvaležni bi vam bili, če ...
je ne la savais pas malade nisem vedel, da je bolna
je ne sais que faire, quoi faire ne vem, kaj naj naredim
on ne saurait penser à tout človek ne more na vse misliti
(populaire) il sait y faire on je spreten
ne savoir sur quel pied danser, à quel saint se vouer ne vedeti, kaj bi naredili, ne vedeti kako in kaj
il y a je ne sais combien de temps zelo dolgo je že tega
tout se sait, tout finit par se savoir vse se izve, laž ima kratke noge
(familier) va savoir! allez savoir! to je težko vedeti!

say² [séi] samostalnik
kar je rečeno; izrek, govor, beseda; mnenje, trditev; pravica ali prilika za govorjenje
ameriško zadnja beseda, dokončna odločitev

it is my say! sedaj govorim jaz!, pusti(te) me, da govorim!
who has the say in this matter? kdo ima zadnjo besedo (kdo odloča) v tej zadevi?
to have one's say (to, on) izraziti svoje mnenje (o)
I will have my say povedal bom, kar moram povedati
let him have his say naj pove, kaj misli o tem
to say one's say povedati svoje (mnenje)

schleifen² (schleifte, geschleift) vleči, vlačiti; zvleči; Fahrradkette, Kupplung: drsati, drseti; den Fuß schleifen drsati z nogo; Mauern: razrušiti, zravnati z zemljo; schleifen lassen die Zügel: popustiti, alles: pustiti, naj gre svojo pot

Schranke, die, (-, -n)

1. zapornica (tudi Eisenbahn)

2. Medizin pregrada, meja; Mathematik meja (untere spodnja, obere zgornja); Technik pregrada, zapora

3. meja, omejitev; Zoll- und Handelsschranke: omejitev; Schranken errichten für omejevati (kaj); in Schranke halten omejevati, omejiti; sich in Schranken halten figurativ biti znosen/zmeren; sich Schranken auferlegen postaviti si omejitve

4. vor den Schranken des Gerichts na zatožni klopi; jemanden in die Schranken weisen/verweisen zahtevati (od koga), naj se brzda; jemanden in die Schranken fordern zahtevati zadoščenje od (koga); für jemanden in die Schranken treten zavzeti se za (koga šibkejšega)

Schuster, der, (-s, -) čevljar; figurativ mojster skaza; auf Schusters Rappen peš; Schuster bleib bei deinem Leisten le čevlje sodi naj kopitar

scrībō -ere, scrīpsī, scrīptum (indoev. kor. *sqerībh-; prim. osk. scriftas = lat. scriptae, umbr. screhto = lat. scriptum, umbr. screihtor = lat. scripti (pf.), gr. σκάριφος črtnik, pisalce, σκαριφάομαι raziti, risati; stvnem. scrīban = nem. schreiben sta izpos. iz lat.)

1. s kakim šilastim orodjem (v)raziti, (v bron ali kamen) vrezati (vrezovati, vrezavati), urezati (urezovati, urezavati), (na)črtati, (na)risati: fugitivo stigmata Q., genas scribentibus ungulis PRUD. (s)praskati, hos versus Lacedaemonii exsculpserunt neque aliud scripserunt N. in niso dali nič drugega vrezati, linguam scribere CI., in aqua scribere CAT., Apelleae cuperent te scribere cerae STAT. risati; occ.
a) porisati, očrtati, poslikati: frontem tabernae scorpionibus scribam CAT., arvaque sanguineo scribit rutilantia gyro STAT., quaeque Attalicis ... aulaeis scribuntur acu SIL. se (u)veze.
b) očrtati, orisati, osnovati: in linea trigonum paribus lateribus et intervallis VITR., formam secundum rationem loci PLIN. IUN.

2. pisati, napisati, zapisati (zapisovati): PL., VARR., CAT., PR., TIB., LUCAN. idr., litteram nullam CI., litteris (s črkami) Q., erat scriptum ipsius manu CI., sua manu scripsit L., nihil erat clausum, nihil obsignatum, nihil scriptum CI. zapisano, (kot imovina) popisano, scripta „soror“ fuerat, visum est delere sororem verbaque correptis incīdere talia ceris O. (starodavniki so besedilo „včrtavali“ v voščene tablice), scribere decore AMM. lepo pisati; z osebnim obj.: nullos habeo scriptos PL. zapisanih; z dvojnim acc.: cum ... se A. Cornelium Cassum consulem scripserit L. se je zapisal (podpisal) kot konzul Avel Kornelij Kas; pren.: mihi scripta illa dicta sunt in animo TER. vpisane, vtisnjene; occ. popisati (popisovati): columna litteris gentis eius scripta CU., scriptis postibus hinc et inde totis MART., scriptus et aeterno nunc primum Iuppiter auro MART. z zlatim napisom ovekovečen, ceram ossibus (= stilis osseis) scribere ISID. 3. pisati komu, pis(me)no (= v pismu) naznaniti (naznanjati), (ob)javiti, poročati, sporočiti (sporočati), naročiti (naročati), (za)ukázati ((za)ukazáti, (za)ukazováti), zahtevati, prositi; z obj.: litteras (pismo) ad Pompeium CI. EP., litteris scriptis L., epistulam PLIN. IUN., epistulam ad aliquem CI., N., Q., salutem (pozdrav) patri PL., haec scripsi properans, haec ad te scripsi verbosius, nihil mihi scripsisti in ista epistula si quid ad me scripseris CI. EP.; z de: scribere ad aliquem de aliquo accuratissime CI. koga komu zelo (toplo) priporočiti (priporočati), Medico, Curio, Lyconi de te scripsi diligentissime, in quā (sc. epistula) de agro Campano scribis CI. EP.; abs.: omni die ad eum scripsit N. Vsebina pisma kot poved v ACI: PL. idr., scribis te cognovisse, ad te scripseram me in Epiro futurum CI. EP., in litteris scribit se celeriter affore C., post paulo scribit sibi milia quinque esse domi chlamydum H.; v pass. z ACI in NCI: scribitur nobis magnam veteranorum multitudinem Romam convenisse BRUTUS ET CASSIUS AP. CI. EP., scriptum est etiam quaesivisse Socratem CI., haec avis scribitur conchis se solere implere CI.; kot zahtevni stavek v cj.: scribit Labieno, veniat C., collegae scripsit, Aquileiam ut veniret L., ut ad me scriberet, ut in Italiam venirem CI. EP., Scipioni scribendum, ne bellum remitteret L.; z odvisnim vprašanjem: PLIN. IUN. idr., nec scribis, quam ad diem te expectamus CI. EP., scribe aliquando ad nos, quid agas CI. EP.; poklas. z inf.: scribitur tetrarchis obsequi T. da naj poslušajo.

4. (kot slovstvenik, književnik, literat, pisalec listin idr.) pisati, napisati, spisati (spisovati), sestaviti (sestavljati), zložiti (zlagati), poročati, sporočiti (sporočati); abs.: Demophilus scripsit, Marcus vortit barbare PL., poëta cum primum ad scribendum animum appulit TER. pesnikovanje, se ad scribendi studium contulit CI. podal se je v slovstvo (v pesnikovanje), Servius hanc urbanam militiam respondendi, scribendi, cavendi secutus est CI., sic raro scribis (po nekaterih izdajah scribes), ut toto non quater anno membranam poscas H., cur quidquam scribunt aut loquuntur? CORN., Plutarchus ista scribit GELL.; s praep.: hac super re scribam ad te CI. EP., scripsit super hoc plenissime octo voluminibus HIER., de Alexandri laudibus scribere GELL.; s prolept. obj.: fabulam PL., TER., defensionem, historiam CI., libros CI. EP., libellos, mimos O., carmen in aliquem CI., poëmata, ducentos versus H., testamentum DIG., testamenta CI., leges CI., senatus consultum CI.; od tod (abs.) adesse scribendo ali esse ad scribendum CI. biti navzoč pri pisanju senatskega sklepa; z ACI: Africanum scribit Cato solitum esse dicere CI., ibi eum perisse scriptum reliquerunt N. so pis(me)no sporočili; metaf.: inopia ac miseria scripsit legem L. sta bili povod za sestavo (za pisanje, za sestavo) tega zakona, sta sprožili sestavo tega zakona, testamentum, quod pietas, fides, pudor scripsit PLIN. EP.; occ. opisati (opisovati), popisati (popisovati), ope(va)ti; abs.: maior scribendi diligentia EUTR. skrbnejše opisovanje; z obj.: res gestas L., bellum L., S., bella, fortem Scipiadam H., quis Martem ... digne scripserit H., quem (sc. Marium) scripsissem CI. EP. bi bil opeval; v pass.: Cyrus ille a Xenophonte non ad historiae fidem scriptus CI., sunt aliis scriptae quibus alea luditur artes O. drugi so popisali umetnost kockanja, scribetur tibi forma loquaciter et situs agri H., scribēris Vario (dat.) fortis H. Varij te bo opisal kot junaka, fons supra scriptus VITR.

5. occ.
a) kot držpr. in voj. t. t. (med vojake) zapísati (zapisáti, zapisováti), vpísati (vpisáti, vpisovati), (vojake) nabrati (nabirati), (na)snubiti: milites, legiones S., supplementum legionibus CI., milites in supplementum L., exercitui supplementum S., exercitum L., quattuor milia peditum L., novorum militum ea pars, quae scripta in Histriam provinciam esset L., ex his tribubus scriptos iuniores duo tribuni ad bellum duxere L., socios navales (pomorščake) scribere L.; podobno: quinque milia colonorum Capuam scribere L.; metaf. o drugih osebah: scribe tui gregis hunc H. sprejmi (štej) tega med svoje prijatelje.
b) kot jur. t. t. α) koga za (kot) kaj zapisati (zapisovati), določiti (določati, določevati), postaviti (postavljati): aliquem heredem (za dediča) AUCT. B. ALX., PLIN. IUN., Q., SUET., IUV. idr., illum heredem et me scripserat CI., in testamento ... patris heredes erant scripti ... C., ut scribare secundus heres H., scribere aliquem alicui coheredem SEN. PH., T., aliquem exheredem DIG., aliquem tutorem CI. β) oporočiti (oporočati), z oporoko (v oporoki) določiti (določati), zapustiti (zapuščati), voliti komu kaj: alicui legatum PLIN. IUN., servo libertatem DIG.
c) kot poslovnega jezika t. t. s pis(me)nim nakazilom ali z menico plačati (plačevati) koga, pis(me)no nakazati (nakazovati) komu denar: ICTI. idr., alicui nummos PL., scribe decem (sc. milia sestertiûm) a Nerio H. daj mu izplačati po Neriju 10.000 sestercijev, nakaži mu pri Neriju 10000 sestercijev (prim. rescrībō). – Od tod

I. subst. pt. pr. scrībēns -entis, m pisatelj, zgodovinopisec (zgodovinar), pesnik: quae scribentis animum ... sollicitum efficere posset L., quae in tali re memorabilis scribentibus videri solet L., nec video de tot scribentibus unum O. v tolikem številu pesnikov. –

II. subst. pt. pf. scrīptum -ī, n „(o)črtano“, „(na)pisano“

1. črta na igralni deski: duodecim scriptis ludere CI. igrati, ludus duodecim scriptorum Q. igra (z raznobarvnimi kamenčki [calculi]) na igralni deski (razdeljeni po križajočih se črtah (scripta) na 25 štiriogelnikov).

2. pisanje, spis, sestavek, pesem: CORN., CAT. idr., multi Graeci de harum valvarum pulchritudine scriptum reliquerunt CI., laudavit pater scripto meo CI. EP. po spisu (govoru), ki sem ga bil jaz sestavil, in scripto multo essem crebrior CI. EP. v pisanju pisem, debueram scripto certior esse tuo O. po tvojem pismu, regale scriptum O., adire aliquem scripto T. pis(me)no, in quo libro scriptum invenitur Q., ex scriptis apparet CI., in scriptis relictum esse CI. med spisi, pis(me)no, Latina scripta CI., optima scripta Graecorum H., Lucili scripta H. pesmi, scripta recitare H.

3. occ.
a) pis(me)na odredba, pis(me)ni ukaz, zakonito (zakonsko) določilo, zakon: scripto illo istius sententiam dicere vetabatur CI., quam tu mihi ex ordine recita de legis scripto populi Romani auctionem CI., multum contra scriptum dixit CI., tabellas ei ... scriptum habentes tradidit L. zakon vsebujoče; pl. scripta zdravniški zapiski, knjiga zdravniških zapiskov: magistrum scripta habere oportet VARR.
b) osnutek, zasnova (spisa), načrt, zamisel, zapisek (zapiski), spisek, koncept: oratio propter rei magnitudinem de scripto dicta CI. bran po osnutku (konceptu), rem agere de scripto CI. predavati po zapiskih, de scripto praeire PLIN. narekovati molitev.
c) črka ali pisménka (písmenka) kakega spisa = dobesedni pomen (naspr. sententia): cum videtur scriptoris voluntas cum scripto ipso dissentire CI.

Opomba: Sinkop. pf. scrīpstī (= scrīpsistī): PL.; scrīpstis (= scrīpsistis): ENN. AP. NON.; inf. scrīpse (= scrīpsisse): LUC., AUS.