Franja

course [kurs] féminin (tekmovalni) tek, dirka; tekma; vožnja, pot; premikanje; gorska tura, vzpon; pluriel nakupovanje (živil itd.), opravki; nakupljene stvari

course d'automobiles, cycliste, de moto, de chevaux avtomobilska, kolesarska, motociklistična, konjska dirka
course à l'aviron, de bateaux à voile veslaška tekma, tekma v jadranju (regata)
course aux armements tekma v oboroževanju
course sur cendrée tek po tekmovalni progi, ki je pokrita z ugaski
course de côte(s) (automobilisme) gorska dirka
course éliminatoire izločilna tekma, predtekma
course essai poskusni tek
course de fond, de demi fond tek na dolge, na srednje proge
course de(s) haie(s) tek čez ovire
course libre (technique) prosti tek
course de 100 mètres tek na 100 m
course de natation plavalna tekma
course d'obstacles, de steeple tek čez zapreke
course de relais štafetni tek
course sur route tek po cesti
course en sac tek, poskakovanje v vreči
course en ski smučarski tek
course de taureau bikoborba
course de vitesse à faible distance (ali: parcours) tek na kratke proge
course en terrain varié tek čez drn in strn
auto féminin de course dirkalen avto
bateau masculin de course tekmovalni čoln
champ masculin de courses dirkališče
cheval de course dirkalni konj
garçon masculin de courses tekač, kurir
ligne féminin d'arrivée de la course cilj (pri tekih, dirkah)
parcours masculin, piste féminin de course dirkalna proga
prix masculin de la course (taksi) voznina
vélo masculin de course dirkalni bicikel
en pleine course v največjem diru
à bout de course na kraju svojih moči
aller au pas de course teči, dirjati
aller faire des courses dans les magasins iti nakupovat v trgovine
j'ai déposé mes courses dans le couloir odložil sem svoje nakupljene stvari na hodniku
donner le départ de la course dati znak za start, za začetek tekme, dirke
être dans la course (familier) biti na tekočem, dobro poznati razmere
faire une longue course en montagne napraviti dolgo turo v planine

crapuloso požrešen, razuzdan

crapuloso m postopač, ponočnjak

crassipēs -pedis (crassus in pēs) debelonog; le kot priimek Furijevega rodu, npr.: Furius Crassipes Ci. ep. Furij Krasiped (Debelonogi), Ciceronov zet; M. Furius Crassipes L. Mark Furij Krasiped, pretor.

crassus 3, adv. -ē

1. (o osebah) debel, tolst, masten, zavaljen, rejen: homo crispus, crassus, caesius Ter., crassus pinguis est Isid.

2. pren. (o stvareh)
a) debel, grob, raskav: restis, compedes Pl., filum Ci., fila O., toga, quae defendere frigus quamvis crassa queat H. groba, ager Ca., Varr., Ci. mastno polje (prim. sl.: debela, mastna zemlja), (pesn.) crassaque terga (agrorum) V.; crassum aurum Lucan., crassior arbor Plin., crassus pulvis Stat.
b) debel = gost: caligo inferûm Enn. ap. Ci., Thebis crassum caelum Ci., aër Ci., Boeotum in crasso iurares aëre natum H., crassoque sub aëre nasci Iuv., crassior caliginis aër Lucr., aër crassissimus Ci., crassa terra, crassissima regio mundi Ci., crassae tenebrae Ci. gosta, neprodorna, umbra Sil., nubis caligine crassā Lucr., ruit (ignis) atram ad caelum picea crassus caligine nubem V. z gosto, sajasto črno soparo, cruor V. zgoščena, strjena kri, sanguis crassior Plin., crassae paludes V. mlakužnata, aquae O. gosto, blatno vodovje, toda: crassae imber aquae Mart. v debelih kapljah lijoč; unguentum H., venenum Sil., medicamentum crassius Sen. ph., vitrum crassiore visu Plin. manj prozorno, crasse picare vasa, crasse illinere māla Col., crassius nitent gemmae Plin. bolj zamolklo, manj prozorno; kot subst. neutr.: nocturnā, si quid crassi (in vinis) est, tenuabitur aurā H.
c) vulg. (v označbo obsega) debel: nucleus crassus sex digitos Plin., arbores crassiores digitis quinque Ca., pollex crassior digitis ceteris Plin.

3. pren. debel = na debelo ustvarjen, debele (preproste, naravne) pameti, grob, zarobljen, neizobražen; (o osebah): senes Varr. ap. Non. topi, rusticus, abnormis sapiens crassāque Minervā H. debele pameti, crassiore Musā Q. bolj debele pameti, turba crassa Mart. neotesana; (o stvareh): infortunium Pl. debele, hude batine, neglegentia Dig. topa, crassiora nomina Mart. bolj prostaška, poëma crasse compositum H. neduhovito, crasse intellegere aliquid Sen. ph. le v grobem. — Od tod Crassus -ī, m Kras, Debeli, priimek Licinijevega rodu. Poseb.

1. P. Licinius Crassus Dives Publij Licinij Kras Divit (Bogati), pontifex maximus l. 212, slovel je po svojem pravoznanstvu, edil l. 211, cenzor l. 210, potem pretor, konzul l. 205, l. 204 se je kot prokonzul srečno bojeval s Hanibalom pri Krotonu, umrl l. 183: Ci., L.

2. P. Licinius Crassus, konzul l. 171, premagan pri Larisi od Perzeja: L., Iust.

3. C. Licinius Crassus Gaj Licinij Kras, brat in legat prejšnjega, bojeval se je v nesrečni bitki pri Larisi, konzul l. 168: L.

4. C. Licinius Crassus, tr. pl. l. 145: Varr., Ci.

5. P. Licinius Crassus Dives Muciānus Publij Licinij Kras Divit Mucijan, sin Publija Mucija Scevole, posinovljen od Publija Licinija Krasa Divita, pristaš Tiberija Grakha, izvrsten pravoznanec in govornik, popolnoma vešč grščine, konzul l. 131, poveljnik v vojni zoper Aristonika v Aziji, a premagan pri Levkah je padel na begu l. 130: Ci., L. idr.

6. L. Licinius Crassus Lucij Licinij Kras, izvrsten, izobražen, duhovit, a miren govornik, konzul l. 95, odvzel je rimsko državljanstvo vsem zaveznikom, ki se niso mogli popolnoma dokazati, potem je upravljal Cisalpinsko Galijo; kot cenzor l. 92 je s svojim tovarišem Gnejem Domicijem Ahenobarbom izdal sloviti edikt zoper šole latinskih retorjev, umrl l. 91 v starosti 49 let: Ci. (ki mu je v svojem spisu De oratore pripisal najpomembnejšo vlogo), Plin., Q.

7. P. Licinius Crassus Dives Publij Licinij Kras Divit, oče triumvira Krasa, konzul l. 97, l. 87 je po Marijevih proskripcijah naredil samomor, da ne bi prišel v roke svojim sovražnikom: Ci.

8. M. Licinius Crassus Dives Mark Licinij Kras Divit, poveljnik v vojni zoper sužnje pod Spartakom, katerega je porazil in ubil l. 71; konzul l. 70 in 55, cenzor l. 65, triumvir s Cezarjem in Pompejem, poveljnik v vojni zoper Parte, ki so ga 8. VI. 53 pri Karah (Carrhae) premagali in ubili. Bil je na slabem glasu kot lakomnik, ki si je svoje premoženje (pozneje pregovorno) nagrabil z ne povsem poštenimi sredstvi: Ci., C., T. idr.

9.
a) njegov starejši sin M. Licinius Crassus Dives je bil najprej Cezarjev kvestor v Galiji, pozneje pa je upravljal Cisalpinsko Galijo: C.
b) mlajši sin P. Licinius Crassus Dives je bil Cezarjev legat v Galiji in izvrsten vojskovodja, ki se je izkazal tudi v partski vojni, v kateri je l. 54 padel; prijateljeval je s Ciceronom, ki hvali njegovo znanje, zgovornost in vrlino: Ci., C.

10. M. Licinius Crassus Muciānus Mark Licinij Kras Mucijan (prim. Crassus 5.) iz Mucijevega rodu, posinovljen od nekega Licinija Krasa, cesarski namestnik v Siriji od dobe Klavdija do Galbove smrti, Vespazijanov pristaš, pisatelj, poseb. geograf in naravoslovec: Plin., T., Suet. — Od tod adj. Crassiānus 3 Krasov (= triumvira Krasa): Crassiani exercitus clades Vell., Crassiana clades Plin., Fl.

creador ustvarjajoč, iznajdljiv

creador m stvarnik, stvaritelj; začetnik

créditer [kredite] verbe transitif kreditirati; dati (na) kredit, na up; posoditi; v dobro vpisati

créditer quelqu'un d'une somme kreditirati komu neko vsoto
être crédité de ... (sport) doseči, dobiti
le coureur a été crédité d'un temps de ll secondes aux 100 mètres tekaču so prisodili čas 11 sekund v teku na 100 m

crepuscular somračen; propadu zapisan

luz crepuscular somrak, svit; večerna (jutranja) zarja
crepusculares m pl večerni metulji, vešče

crespo kodrast, grbančast, nabran; vzvišen; pogumen

uva crespa kosmulja
ponerse crespo zelo se razjeziti
crespo m koder (las)

cretino bebast

cretino m bebec, idiot

creyente veren

creyente m vernik

criador ustvarjalen, tvoren; ploden

criador m stvarnik, stvaritelj; (živino)rejec; vinogradnik

criminal zločinski, kriminalen; kazenski; (pre)grešen

derecho criminal kazensko pravo
sala de lo criminal sodna dvorana
criminal m zločinec, kriminalec

cristalino kristalen, kristalno čist

cristalino m steklovina zrkla

cristiano krščanski; krščen (vino)

doctrina cristiana krščanska vera
hablar en cristiano (šaljivo) špansko govoriti
¡hable V. en cristiano! izrazite se vendar jasno!
los cristiano-sociales krščanski socialisti
cristiano m kristjan; bližnjik
cristiano nuevo novospreobrnjenec

crítico kritičen; grajav; nevaren

la hora crítica odločilna ura
época crítica kritična leta
crítico m kritik, recenzent, ocenjevalec

criticón, -ona grajalen

criticón m slab kritik; dlakocepec

croata hrvaški

croata m Hrvat

crudo surov, nekuhan, nepečen; nezrel; težko prebavljiv; trd, oster, krut; bahav

alimentación cruda presna hrana
en crudo surov, neobdelan; brezobziren
seda cruda surova svila
crudo m surova hrana; debela vrečevina

cruzado prekrižan; križan (žival); odlikovan z viteškim križcem

cruzado de brazos s prekrižanimi rokami; brezdelen
cruzado m križar

cuadrado štirikoten; štiriroben; kariran; kvadraten; oglat; brezhiben, popoln

legua cuadrada kvadratna milja
un mozo bien cuadrado postaven mladec
pie cuadrado kvadratni čevelj (mera)
raíz cuadrada kvadratni koren
cuadrado m četverokotnik; kvadrat; kvadratno število
de cuadrado prav dobro, dovršeno
dejar (ali poner) de cuadrado a alg. zadeti koga na njegovem občutljivem mestu