Franja

septuāgēnārius 3 (septuāgēnī) iz sedemdesetih sestoječ, ki šteje sedemdeset: aetas EUTR. sedemdesetih let, homo DIG. sedemdesetletnik, fistula FRONT. katere pločevina je bila pred krivljenjem široka 70 palcev.

sĕrum¹ -ī, n (prim. skr. saráḥ tekoč, sar-, sr̥- teče, hiti, sármaḥ točenje, tek, sarít potok, reka, gr. ὀρός sirotka, ὁρμή naval, nagon, ὁρμάω poganjam, priganjam, let. sirt rojiti, okoli se klatiti, četovati, kelt. rečno ime Sarnus)

1. sirotka: V., O., TIB., COL., PLIN.

2. metaf. vodeni del kake stvari: resinam decoctam minus picis reddere, quoniam in serum abeat PLIN., seminis genitalis CAT.

Servīlius 3 Servílij(ev), ime rimskega rodu, ki je izviral iz Albe. Poseb. znani so:

1. P. Servilius Priscus Structus Publij Servilij Prisk Strukt, konzul l. 495, je rimsko ljudstvo sicer pripravil do vojaškega službovanja, s tem ko mu je izposloval odlog plačevanja dolgov, vendar si pri strankah ni mogel zagotoviti stalne veljave; ko je bil l. 476 drugič konzul, je utrpel znatne izgube med naskokom na Janikul, ki so ga bili zasedli Vejci: L.

2. Q. Servilius Priscus Structus Kvint Servilij Prisk Strukt, diktator l. 435, je premagal Etruščane in osvojil Fidene (od tod njegov častni priimek Fīdēnās Fidenski); ko je bil l. 418 drugič diktator, je povsem porazil Ekve: L.

3. C. Servilius Structus Axilla Gaj Servilij Strukt Aksila, vojaški tribun s konzulsko oblastjo v letih l. 419, 418 in 417: L.

4. C. Servilius (Structus) Ahāla Gaj Servilij (Strukt) Ahala je na vso moč branil pravice rimskega senata in plemstva proti ljudskim tribunom in kot magister equitum Kvinta Cincinata l. 439 usmrtil rovarja Spurija Melija: CI., L.

5. Q. Servilius Ahala Kvint Servilij Ahala je kot diktator l. 360 premagal Galce, ki so prodrli do Rima: L.

6. C. Servilius Gaj Servilij je bil l. 219 med ustanavljanjem rimske naselbine v severni Italiji zajet od galskih Bojcev, ki so ga 15 let držali v ujetništvu: L.

7. Cn. Servilius Geminus Gnej Servilij Gemin, konzul l. 217, je padel v bitki pri Kanah l. 216: L.

8. C. Servilius Geminus Gaj Servilij Gemin, tribunus plebis l. 209, je kot prokonzul l. 203 svojega očeta Gaja Servilija (gl. št. 6) rešil iz bojskega jetništva: L.

9. M. Servilius Pulex Geminus Mark Servilij Puleks (Pulik) Gemin je bil l. 202 rimski poveljnik v Etruriji, l. 181 pa se je uspešno vojskoval z Ligur(ij)ci: L.

10. C. Servilius Gaj Servilj je bil l. 195 član rimskega odposlanstva, ki naj bi v Kartagini izpodrinilo Hanibala: L.

11. Q. Servilius Caepio Kvint Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), l. 140 konzul skupaj z Gajem Lelijem Modrim, je prelomil zavezo z Luzitan(ij)ci in dal zahrbtno umoriti pogumnega Viriata: VAL. MAX.

12. Cn. Servilius Caepio Gnej Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), konzul l. 106, je bil pobudnik zakona (lex Servilia iudiciaria), po katerem naj bi se izmed senatorjev in vitezov volilo po enako število sodnikov; l. 105 so ga v Galiji ob Rodanu premagali Kimbri (Cimbri), bil je obtožen plenjenja in obsojen na izgubo svojega imetja; končno je šel kot pregnanec v Smirno: CI., S., VAL. MAX., VELL., GELL., IUST.

13. Q. Servilius Caepio, Kvint Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), nasprotnik Saturnina, Glavkije in Livija Druza, je skrbno pazil na pravice viteštva; umrl je l. 96 v zavezniški vojni v zasedi, ki mu jo je nastavil marzovski vojskovodja Pompedij: CI.

14. P. Servilius Vatia Publij Servilij Vatija (Vacija), nasprotnik tribuna Saturnina. Leta 78 je bil poveljnik proti Izavrom v Prednji Aziji; z zmago nad njimi in osvojitvijo številnih njihovih mest si je pridobil častni priimek Isauricus Izavrski. Pozneje je podpiral predlog Manilijevega zakona, glasoval za vrnitev Cicerona iz pregnanstva in bil naklonjen tudi Cezarju; umrl je l. 44 v visoki starosti: CI.

15. Njegov sin P. Servilius Isauricus Publij Servilij Izavrski, pretor l. 54, je bil l. 48 konzul skupaj s Cezarjem, kateremu je bil zelo vdan; l. 43 se je s Ciceronom povezal zoper Antonija, vendar pa so se pogledi in mnenja obeh zaveznikov dostikrat razhajali: CI., C., VELL.

16. P. Servilius Casca Publij Servilij Kaska, tribunus plebis l. 43, sozarotnik zoper Cezarja; menda je padel pri Filipih: SUET.

17. G. Servilius Glaucia Gaj Servilij Glavkija (Glavcija), pretor l. 100, prekanjen hudobnež, pobudnik zakona (lex Servilia) de pecuniis repetundis, pospeševalec Marijevih naklepov, je bil usmrčen l. 100 istega dne kot njegov somišljenik Saturnin: CI.

18. P. Servilius Rullus Publij Servilij Rul, tribunus plebis l. 63, je podal zakonski predlog (lex Servilia agraria) o prodaji italskega državnega zemljišča; Cicero je ta predlog pobijal v svojih treh govorih de lege agraria: CI.

19. M. Servilius Mark Servilij, konzul l. 3 po Kr.; Tiberij mu je l. 17. naklonil veliko dediščino: T.

20. Servilius Noniānus Servilij Nonijan, rimski zgodovinopisec, Perzijev sodobnik: Q.

21. Servilia Servilija,
a) tašča Kvinta Hortenzija: CI.
b) polsestra Katona mlajšega, soproga Marka Junija Bruta starejšega in mati Marka Junija Bruta mlajšega, Cezarjeva ljubica: CI. EP., SUET.
c) hči Gneja Servilija Cepiona (Kepiona): CI. EP. – Kot adj. Servílijev: lex (glej št. 12 in 17) CI., T., lacus CI., SEN. PH., FEST., P. F. (po nekem Serviliju imenovan) vodnjak na rimskem Forumu, na katerega so natikali glave izobčencev, horti Serviliani T. Servilijevi vrtovi (južno od Rima), familia PLIN.

servō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *ser- zaprto (pod ključem) imeti, hraniti; prim. avestsko haurvaiti pazi, čuva, hrani, umbr. seritu = lat. servato, anseriato = lat. observatum (sup.), osk. serevkid = lat. auspicio, lat. servus, serva, gr. εἴρερος ujetništvo, suženjstvo, got. sarwa orožje, oborožitev)

1. paziti koga, na koga, na kaj, opazovati koga, varovati koga, kaj, čuvati koga, kaj, ščititi koga, kaj, budno paziti koga, kaj, b(e)deti nad kom, čim, stražiti, imeti (držati) pod stražo, streči komu; abs.: redi ... intro atque intro serva PL., nemo in aedibus servat PL., solus Sannio servat domi TER., servantia lumina O. čuječ(n)e, budne oči; pogosto imper. serva! pazi (se)!, varuj se!: PL., TER., H.; z obj.: ENN. FR., PL., TER. idr., haedos V. paziti na, ortum Caniculae CI., dum sidera servat, exciderat puppi V., sunt Arcturi sidera nobis haedorumque dies servandi V., servare caelum, fulgura caeli LUCR., avem (ptičji let), genus altivolantum ENN. AP. CI., doctus volucres augur servare sinistras LUCAN., servat nubemque locumque O., quantum acie oculi possent servare sequentum V. do koder bi nesle ostre oči sledilcev, servare itinera C. ne spustiti (spuščati) iz vida, praesidia indiligentius C. stražišča imeti manj skrbno zasedena, portas agmine, milite muros V., fructūs N., pomaria O., aliquem liberā custodiā CI. (gl. custōdia); v pass.: quemadmodum servari vellet N. biti držan v zaporu, biti zaprt; z notranjim obj.: custodias, vigilias L. biti na straži, stražiti; z de: de caelo servare (o avgurjih) CI., ARN. opazovati blisk; s finalnim stavkom: COL. idr., triumviris capitalibus mandatum est, ut servarent, ne qui nocturni coetus fierent L.; z odvisnim vprašanjem: tuus servus servat, Venerine eas (sc. coronas) det an viro PL., quid servas, quo eam ...? LUC. AP. NON.

2. čuvati kak kraj = ne zapustiti (zapuščati) kakega kraja, muditi se kje, osta(ja)ti kje, (pre)bivati, biti doma kje: limen V., O., limina V., vestibulum V., centum (sc. nymphae), quae silvas, centum, quae flumina servant V., hydrum ... puella servantem ripas altā non vidit in herba V., tu nidum servas H. ostajaš v gnezdu = tičiš doma (v Rimu), atria servantem postico falle clientem H. v veži nate prežečega klienta, nate čakajočega klienta, has nimbi ventique domos et naufraga servat tempestas VAL. FL.

3. metaf.
a) paziti na kaj = držati se česa, držati, pridržati (pridrževati, pridržavati), vzdržati (vzdrževati), ohraniti (ohranjati, ohranjevati), izpolniti (izpolnjevati) kaj, spolniti (spolnjevati), vztrajati pri čem, ne (pre)kršiti, ne prelomiti (prelamljati) česa, ne ravnati zoper kaj: ordinem L. ali ordines C. idr. držati se vrste, osta(ja)ti v vrsti (vrstah), ohranjati (bojni) red (vrsto, razporeditev), pacem L., pacem cum aliquo CI., amicitiam, legem CI., promissum PL., promissa CI., fidem CI. držati besedo, držati obljubo, biti mož beseda, iusiurandum N., fidem iurisiurandi cum hoste CI. držati besedo, sovražniku potrjeno s prisego, ius CI., iura indutiarum C., consuetudinem CI., institutum militare C. držati se vojnega (vojaškega) običaja, morem MEL., Q., morem ab antiquis traditum H., acta Caesaris servanda censeo CI., servare diem L. držati se dne, čakati dan, amorem, honorem, pudicitiam, aeternum sub pectore volnus V., Pyrrhin conubia servas? V. ali si še v zakonski zvezi s Pirom?, nec (sc. tellus) Baccho genus (sc. suum) ... servat V. = trta se v zemlji izrodi, servare vices V. opravljati svojo službo, modum LUCAN., PLIN.; s predik. acc.: pudicitiam liberorum servare ab eorum libidine tutam CI.; z zahtevnim stavkom: cum ita priores decemviri servassent, ut unus fasces haberet L.; brezos.: alibi servatur, ut nudis pedibus eant PLIN., servatumque in hodiernum est, ne qui e novis civibus in iis iudicaret PLIN.
b) koga ali kaj ohraniti (ohranjati, ohranjevati) (ne(p)okvarjenega, ne(p)okvarjeno), rešiti (reševati), (za)varovati, (za)ščititi pred čim, oteti (otevati, otimati) česa, pred čim (naspr. perdere): AFR. AP. NON., CAECIL. AP. GELL., PL., TER. idr., ociter serva cives, defende hostes ENN. AP. NON., populum, rem publicam aliquem ex iudicio CI., qui ceteros servavi, ut nos periremus CI. EP., Diana (Dianin kip) ex bellis servata CI., servati consulis decus L. čast konzulove rešitve, servare aliquem ex periculo C., urbem insulamque Caesari C., Alexandri liberis regnum N., navem ex hieme N., servatae a peste carinae V., cupressus religione multos servata per annos V., nomen et arma locum servant V. brani(ta), ščiti(ta), curvam servans sub imagine falcem V. hraneč še neokvarjen vinjak pod ..., servare rem suam H., invitum quī servat, idem facit occidenti H.; s predik. acc.: vivum archipiratam CI., urbem et cives integros incolumesque CI., corpora vestra, coniugum ac liberorum vestrorum inviolata L.; v pass. s predik. nom.: signum integrum servatum est CI.; occ. rešiti =
a) dobi(va)ti: cum populus suum servaret CI., haec una ratio a rege proposita Postumo servandae pecuniae CI., crediti servanda causā SUET.
b) kaj dobi(va)ti povrnjeno: sumptus in rem factos ICTI., quod praestiterit quis ICTI.
c) (za bodočnost) hraniti, ohraniti (ohranjati, ohranjevati), prihraniti (prihranjevati), shraniti (shranjati, shranjevati): CA., COL., STAT., LACT. idr., Homeri carmina scrinio CU., carmina levi cupresso H., Caecuba (sc. vina) centum clavibus (pod sto ključi) H., vermes in melle PLIN., ad quae (sc. tempora) tu te ipse servaras CI., eo (dotlej) me servavi CI. EP., gravem se ad maiora vindicem servabat L.; z dat. (večinoma pesn.): placet esse quasdam res servatas iudicio voluntatique multitudinis CI., eius regni causa integra Caesari servaretur AUCT. B. ALX., vosmet rebus servate secundis V. ohranite se za boljše čase, Iovis auribus ista (sc. carmina) servas H. – Od tod adj. pt. pr. servāns -antis, toda le v superl. servantissimus z obj. gen. trdno se držeč česa, trdno vztrajajoč pri čem: servantissimus aequi V., servantissimus iusti vir AUS.

sessanta agg., m invar. šestdeset:
sessanta anni šestdeset let
gli anni sessanta šestdeseta leta
essere sui sessanta biti kakih šestdeset let star

settanta agg., m invar. sedemdeset, sedemdeseti:
gli anni settanta sedemdeseta leta
i settanta sedemdeset let:
essere sui settanta biti kakih sedemdeset let star
il settanta leto sedemdeset
Consiglio dei Settanta hist. Svet sedemdeseterice (v Firencah)

seventeen [sévntí:n]

1. pridevnik
sedemnajst

she is seventeen 17 let je stara
we are seventeen 17 nas je

2. samostalnik
17-torica; številka 17

sweet seventeen dozorevanje dekliške lepote, najlepša dekliška leta

seventy [sévənti]

1. pridevnik
sedemdeset

2. samostalnik
število (številka) 70

the seventies množina leta med 69 in 80 življenja ali stoletja, sedemdeseta leta
seventy-eight gramofonska plošča z 78 obrati v minuti
he is nearly seventy skoraj 70 let je star
my grandfather was born in the early seventies moj ded se je rodil v prvih letih po 1870

sexāgintā, num. cardinale (prim. gr. ἑξήκοντα in lat. vīgintī) šestdeset: PL., TER., CI. idr., maior sexaginta annis L. star nad 60 let, star več kot 60 let; sinekdoha (zaznamujoč veliko število) zelo veliko, mnogo, ogromno: limina MART., triumphi PETR.

sex-ennis -e (sex in annus) šestleten: PETR. idr., erus PL., sexenni die C. v šestletnem roku, v roku šestih let, cervi PLIN.

shady [šéidi] pridevnik (shadily prislov)
senčen, senčnat
figurativno nedoločen, nejasen
figurativno sumljiv, sumljivega poštenja, dvomljiv

a shady business sumljiv posel
a shady spot senčnat kotiček
to be on the shady side of fifty biti več kot 50 let star
to keep shady sleng skri(va)ti

shakedown [šéikdaun]

1. samostalnik
ležišče, zasilna postelja (slama ali odeja na tleh); otresanje (sadja)
ameriško izsiljevanje

shakedown cruise poskusna vožnja (nove ladje)
shakedown flight poskusen let (novega tipa letala)

2. neprehodni glagol
v naglici si pripraviti ležišče

side¹ [sáid]

1. samostalnik
stran; bok; rob (poti, mize itd.); stran (pisma); ploskev, prostrana površina
figurativno stališče, vidik; obronek; obala; področje, kraj; smer; oddelek (šole)
šport moštvo
sleng prevzetnost, ošabnost, širokoustenje; (biljard) obračanje, vrtenje krogle zaradi udarca od strani

side by side z ramo ob rami, vštric, vzporedno
by the side of vzdolž, ob
off side oddaljenejša stran, desna stran; šport (nogomet) ofsajd
on the side povrhu
on all sides, on every side na vseh straneh, vsepovsod
on father's side po očetovi strani
on this side of the grave pred smrtjo
back side zadnjica
blind side slaba stran
dark side senčna stran
(šola) classical (modern) side klasična ali humanistična (moderna) smer (oddelek)
God is on our side bog je z nami
the east side of the city vzhodni del mesta
north side severna stran
the other side of the question druga stran (plat) vprašanja (problema)
sunny side, bright side sončna stran, svetla stran (tudi figurativno)
on the wrong side of the door figurativno izključen iz (česa)
on the wrong side of the blanket figurativno nezakonski (otrok)
the wrong side up narobe
the right (the wrong) side of a piece of cloth prava (neprava) stran kosa blaga
the road-side cestni rob (kraj)
to balance on both sides figurativno nihati (kolebati) med dvema stvarema
he is on our side on je na naši strani, z nami
he is on the sunny (bright, right) side of 50 on še ni 50 let star
he is on the shady (wrong) side of 50 on je preko 50 let star
this is a side issue to je postransko vprašanje
to change sides preiti na drugo stran
people come from every side ljudje prihajajo semkaj z vseh strani
to go over to the other side preiti k drugi stranki, uskočiti v drug tabor
to have a pain in one's side imeti bolečine v boku
to have side sleng domišljevati si; delati se važnega
to keep on the right side of s.o. figurativno na prijateljski način s kom urediti stvari
to put a th. on one side postaviti kaj na stran, ne obračati
he puts on too much side on preveč pozira
to shake (to split) one's sides with laughing pokati od smeha
to take sides opredeliti se (za), odločiti se za neko stran; biti pristranski
to take side with s.o., to take s.o.'s side potegniti s kom, potegniti se za koga
to view a question from all sides premotriti vprašanje z vseh strani
to win s.o. over to one's side pridobiti koga na svojo stran

2. pridevnik
stranski; prihajajoč od strani

side blow udarec od strani
side door stranska vrata (vhod)
side brake ročna zavora (avto)

sídro anchor; (majhno) grapnel

plovno sídro sea (ali drift) anchor
sídro na ladijskem kljunu bower (anchor)
polsídro buoy anchor
rezervno sídro best bower
najmočnejše sídro sheet anchor
dvigniti sídro to weigh anchor
spustiti sídro to let go the anchor
vreči sídro to cast (ali to drop) anchor
zapeti sídro to cat an anchor

sīdus -eris, n (morda iz indoev. kor. *su̯eid- svetiti se; prim. lat. sīderārī, cōn-sīderāre, dē-sīderāre, prae-sīderāre, lit. svidùs svetel, bleščeč, svidù svetiti se, bleščati, let. swīst, swīdu svitati se)

1. zvezdna skupina, skupina zvezd, (s)ozvezdje (naspr. stella): Sid., Amm. idr., illi sempiterni ignes, quae sidera et stellas vocatis Ci., sidus Vergiliarum L. ali Vergiliarum sidus Cu., Arcturi sidera V., Caprae sidera H., iacet extra sidera tellus V. izven živalskega kroga (zverokroga, zodiaka); occ. zvezda: Val. Fl., Amm. idr., sidera, quae vocantur errantia Ci., circuitus solis et lunae reliquorumque siderum Ci., multa de sideribus atque eorum motu disputant C., sidera coeperunt effervescere caelo O., refixa caelo devocare sidera H., cadentia, surgentia sidera V., candida s. Lucr., lucida s. H., currumque sequuntur matris (= Noctis) sidera fulva Tib., sidera turbata Stat., siderum regina bicornis Luna H., sidus lunae Plin. ali sidus lunare Sen. ph. = sidus noctium Sen. tr., sidus Martis Plin., Veneris Lucan., Plin., Saturni sidus Plin. ali sidus Saturni Iuv.; o soncu: calidi sideris aestu Tib., sidus aetherium O., sidus aestivum Mel., sidus solstitiale Iust., sidere inclinato Plin., sidus utrumque Petr. ali geminum sidus Cl. vzhajajoče in zahajajoče sonce; toda utrumque sidus Plin. sonce in luna; pesn. pl. sidera (= sidus) solis O.; o kometih (zvezdah repaticah): ignota obscurae viderunt sidera noctes … crinemque timendi sideris Lucan., crinita sidera cometarum Amm.; o zvezdnih utrinkih: crinemque volantia sidera ducunt V.; zvezda v astrološkem oziru (glede na vpliv, ki ga ima stanje zvezd na rojstvo in človekovo usodo): sidera natalicia Ci., grave sidus habenti O. nesrečno zvezdo = nesrečno (hudo, zlo) usodo, vivere duro sidere Pr. pod nesrečno zvezdo, ob nesrečni zvezdi = ob hudi zvezdi (usodi), adveniet fausto cum sidere Cat., sidere dextro edite Stat.; o osebi, ki odločilno vpliva na usodo: per alias civitates ut sidus salutare Amm.

2. meton.
a) letni čas: hiberno moliris sidere classem? V., quo sidere terram vertere … conveniat V., mutato sidere V. ob drugem letnem času.
b) dan: brumale sidus O. zimski (najkrajši) dan, zimski (sončni) obrat, sidere aequinoctii G.
c) podnebje, klima, kraj, krajina, pokrajina: sub nostro sidere Iuv., nec sidus regione viae litusve fefellit V., tot inhospita saxa sideraque emensae ferimur V., ut patrios fontes patriumque sidus ferre consuevisti Plin. iun., sidus occidentale Amm. zahod.
d) (neugodno) vreme, nevihta, vihar, vihra: grave sidus et imbrem … vitare O., triste Minervae sidus V. od Minerve vzbujen (sprožen, razvnet) vihar, abrupto sidere nimbus et mare per medium V. ko se utrga hudourni oblak, sidera ventique nocent O., certa siderum tempora Plin., fertur in abruptum casu, non sidere puppis Cl.
e) huda vročina, sončarica: aetherioque recens exarsit sidere limus O., pestifero sidere icti L., subito fias ut sidere mutus Mart., sidere percussa lingua Mart. od kapi zadet, afflantur alii sidere Plin. dobijo sončarico, zbolijo za sončarico; pren.: nuper ventosa istaec et enormis loquacitas Athenas ex Asia commigravit animosque iuvenum ad magna surgentes veluti pestilenti quodam sidere afflavit Petr.
f) v pl. = α) nebo, nébes, nebesni obok, višek, višina: terram, mare, sidera movit O., sidera observant Cu., ad sidera missus Iuv., nomen ad sidera ferre V. ali aliquem evehere in signa Amm. v zvezde kovati koga = zelo hvaliti koga; ad sidera ali sub sidera v višino, kvišku, navzgor, v vis, na (v) višek: avium modo, quas naturalis levitas ageret ad sidera Cu., poma ad sidera nituntur V., interrupti ignes, aterque ad sidera fumus erigitur V., iactant voces ad sidera V., sub sidera lapsae V.; hiperbola: ipse arduus altaque pulsat sidera V. ali domus, quae vertice sidera pulsat Mart. moli do zvezd, sega do zvezd = strmi kvišku, dviga se kvišku, vertice sidera tangere O. ali sublimi ferire sidera vertice H. z vrhom (s temenom) se dotikati zvezd = vzvišen biti nad drugimi smrtniki, dvigati se nad druge smrtnike, Daphnis ego in silvis, hinc usque ad sidera notus V., sub pedibus videt nubes et sidera V. pod nogami gleda (vidi) oblake in zvezde = je zares bog, nunc mihi summa licet contingere sidera plantis Pr. hoditi po zvezdah, Pyramidum sumptus ad sidera ducti Pr. zelo visoko, fortuna (sc. cesarjeva) tam vicina sideribus Amm. β) noč: exactis sideribus Pr. po preteku noči, ko mine (je minila) noč, sidera producere ludo Stat., sideribus dubiis Iuv. preden se začne svitati, pred svitom.

3. metaf.
a) zvezda (o lepih očeh): oculi, sidera nostra Pr., geminum, sua lumina, sidus O.
b) α) abstr. lepota postave, postavnost: puerum egregiae praeclarum sidere formae Stat.; prim. sidere pulchrior ille H. lepši od zvezde, Iason, sideris ora ferens Val. Fl. β) konkr. dika, kras: terrestria sidera, fores O., o sidus Fabiae, Maxime, gentis O., hoc Macedoniae columen ac sidus Cu., princeps, qui noctis novum sidus illuxit Cu.; od tod kot laskava beseda: tu proba perambulabis astra sidus aureum H., inter altaria et victimas ardentisque taedas densissimo et laetissimo obviorum agmine incessit, super fausta nomina sidus (zvezdica, očesce) et pullum et pupum et alumnum appellantium Suet.

sileō -ēre -uī (—) (iz kor. *sē[i]- popuščati, puščati v miru; prim. lat. sinō2, got. ana-silan popuščati, nehati, utihniti)

1. molčati, biti tih(o), umolkniti, obmolkniti; abs.: silete et tacete Pl., lingua sile O., optimum quemque silere L., silens ac prope mutum agmen incessisse L., muta silet virgo O., locus ille silentibus aptus O., in avito suburbano obstrepentīs forte ranas silere iussit Suet., sedentibus ac silentibus cunctis Suet.; z de: ceteri de nobis silent Ci., de re publica ut sileremus Ci.; brezos.: de iurgio siletur Ter., silebitur toto iudicio de maximis illius furtis Ci., quoniam de utraque (sc. vitā morteque) siletur S. Od tod adj. pt. pr. silēns -entis molčeč, molčečen, tih, tihoten: silenti agmine L., Cu., coetu silenti Val. Fl.; poseb. evfem. o pokojnikih: umbrae silentes V., animae silentis Pr., populus silens Cl.; tako tudi subst. silentēs -um, m molčeči = umrli, rajn(k)i, pokojni(ki) v podzemlju: rex silentum (= Pluto) O., Cl., sedes silentum O. = podzemlje, pia turba silentum Val. Fl., silentum concilium V., coetus silentum Lucan.; toda: (sc. Pythagoras) coetusque silentum dictaque mirantum magni primordia mundi et rerum causas … docebat (sc. svoje učence, pitagorejce, ki so morali od 2 do 5 let molčati, preden so bili sprejeti v Pitagorov „red“) O. Adv. silenter molče, tiho: Vulg., Eccl.

2. trans. zamolč(ev)ati, molčati o čem, zatajiti (zatajevati), ne omeniti (omenjati) česa, ne (spre)govoriti o čem: tu hoc silebis Ci. ep., ea merita silere non possum Ci., silere nefas Cu., facti culpam O., fortia facta silendo O., nec te, iuvenis memorande, silebo V., neque te silebo, Liber H., nulla me tellus silet Sen. tr.; v pass.: Plin., Plin. iun., Amm. idr., ea res, via, vitium siletur Ci., quod ego … facile patior sileri Ci., per quem tria verba silentur O., mala causa silenda est O., sileantur fraudenturve laude suā L., rei publicae tempora, quae sileri Agricolam non sinerent T.; z odvisnim vprašanjem: qua tulerit mercede, sile O.; z inf.: ut sileat verbum facere Auct. b. Hisp. da ne zine niti besedice. Od tod subst. gerundiv silenda -ōrum, n kar je treba zamolčati, skrivnosti, tajnosti, misteriji, otajstva: si coacta caritate eius silenda enuntiasset L., arcana et silenda Cu.

3. metaf.
a) (o neživih subj.) molčati, biti tih(o), mirovati (večinoma pesn.): silent late loca V. daleč naokoli je vse tiho, intempesta silet nox V., silet campus, aequor V., mare Val. Fl., immotaeque silent frondes, silet umidus aër O., aura silet Col., unde hiemes ventique silent Stat., diem quoque tepidum silentemque a ventis eligat Col., siluere venti Sen. tr., cuncta silent O., neque si chartae sileant, quid bene feceris, mercedem tuleris H.
b) biti tih(o), mirovati, ne biti aktiven, ne biti dejaven, praznovati, biti brez dela (brezdelen), (pre)nehati, (pre)nehovati, (pre)nehavati, ponehati (ponehovati, ponehavati), biti brez veljave, ne imeti veljave, ne veljati; o neživih subj.: silent leges inter arma Ci., leges bello siluere coactae Lucan., silent carmina Lucr., ne sileret sine fabulis hilaritas Petr., si quando ambitus sileat Ci., dum silent virgae Col. še ne brstijo; o živih bitjih: silent diutius Musae Varronis Ci., cum refovet fixaque silet Gradivus in hasta Val. Fl., nec ceterae nationes silebant T., pulsi per longa saecula siluerunt immobiles (sc. hostes) Amm. Od tod adj. pt. pr. silēns - entis molčeč, tih, miren: luna silenti Ca., Col., silenti nocte V., silente nocte Tib., nocte silenti O., Petr., silente caelo Plin., dumisque silentibus errat V., luci silentes Sil., venti silentes Col., quercus silentes Lucan. ki ne dajejo prerokb, ki ne prerokujejo, unda silens Val. Fl., materia silens Plin. les, ki ne poka, aerarium silens et quietum Plin. iun., anni silentes Cl. leta molčanja (pri pitagorejcih; gl. zgoraj pod 1.), ova silentia Col. v katerih se še ne gibljejo piščančki; o rastl. = še ne brsteč: flos, sarmentum, surculi, vineae Col.

sirarstvo samostalnik
kmetijstvo (izdelava sira) ▸ sajtkészítés, sajtgyártásTradicija sirarstva in živinoreje se je tukaj ohranila že sedemsto let. ▸ A sajtkészítés és az állattenyésztés hagyománya már hétszáz éves.

siva miš frazem
(neopazen, neaktiven človek) ▸ szürke egér
Zagotovo ni siva miš, ampak že nekaj let vztraja in opozarja na napake, nepravilnosti in koruptivne poti v UKC Ljubljana. ▸ Semmiképpen sem szürke egér, ugyanis már néhány éve kitartóan figyelmeztet a Ljubljanai Egyetemi Klinika hibáira, a rendellenességekre és korrupciós útvonalaira.

skôraj adv. quasi, quasi quasi, per poco; appena, a malapena, pressoché, pressappoco:
mesto ima skoraj milijon prebivalcev la città conta quasi un milione di abitanti
skoraj bi padel per poco non cadevo, fui sul punto di cadere
govori tako tiho, da ga skoraj ne slišimo parla tanto piano che lo si sente appena, a malapena
sta skoraj istih let hanno pressappoco la stessa età
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdaj je že čas, da si odpočijeva. Skoraj bi rekel (izraža zadržano pritrjevanje) è il momento di staccare! Quasi quasi lo direi anch'io
dokument je pomemben, skoraj bi lahko rekli, zgodovinski si tratta di un documento importantissimo, potremmo (quasi) dire storico
bodo preuredili vse nadstropje? Skoraj ne verjamem ristruttureranno il piano intero? Non credo (proprio)
PREGOVORI:
skoraj še nikoli ni zajca ujel per un punto Martin perse la cappa

skrivnóst secret; mystery

državna skrivnóst state secret
skrivnósti narave the secrets of nature
velika, huda skrivnóst a dead secret
skrivnósti človeškega srca the secrets of the human heart
to je javna skrivnóst it is an open secret
čuvati, obdržati skrivnóst to keep a secret
nimava nobenih skrivnósti med seboj we have no secrets from each other
mehanika zanj nima skrivnósti mechanics have no secrets for him
biti zavit v skrivnóst to be shrouded in mystery
izdati skrivnóst to betray a secret, (figurativno) to spill the beans
uvesti koga v skrivnóst, izdati komu skrivnóst to let someone into a secret
izbrbljati skrivnóst to let out a secret, (figurativno) to let the cat out of the bag
izvabiti, izvleči skrivnóst iz to worm a secret out of
(raz)rešiti skrivnóst to solve a mystery
pojasniti skrivnóst to clear up a mystery
odkriti skrivnóst to find out a secret
skrivnóst mu je «ušla» he let a secret slip out
vedeti za skrivnóst to be in the secret, (pogovorno) to be in the know