Franja

smrt ženski spol (-i …) der Tod; das Ableben, das Lebensende, religija der Heimgang; (junaška Heldentod, Ehrentod, milostna Gnadentod, možganska medicina Hirntod, Gehirntod, mučeniška Märtyrertod, Martertod, na grmadi Feuertod, na križu Kreuzestod, od vročine Hitzetod, Wärmetod, v ognju Feuertod, v ringu Ringtod, zaradi embolije Embolietod, zaradi izčrpanosti Erschöpfungstod, zaradi mamila Drogentod, zaradi plina Gastod, zaradi podhladitve Erfrierungstod, Kältetod, zaradi prenehanja delovanja srca Herztod, zaradi sevanja Strahlentod, zaradi stresa [Streßtod] Stresstod, zaradi zadušitve Erstickungstod, zaradi zastrupitve Vergiftungstod, zaradi mraza Kältetod, toplotna Wärmetod); (smrtni primer) der Sterbefall; (smrt v družini) der Trauerfall; (način smrti) die Todesart
klinična smrt medicina klinischer Tod
nenadna smrt dojenčka medicina plötzlicher Kindstod
naravna smrt natürlicher Tod
nasilna smrt gewaltsamer Tod
navidezna smrt Scheintod
smrt v snegu ein weißer Tod
smrt v valovih ein Tod in den Wellen
smrt zaradi nezgode Tod durch Unfall
smrt z obešenjem pravo Tod durch den Strang
smrt z ustrelitvijo pravo Tod durch Erschießung
črna smrt (kuga) der schwarze Tod
kačja smrt rastlinstvo, botanika (nasršeni oman) Spierstrauchblättriger Alant
figurativno socialna smrt sozialer Tod
figurativno Botra smrt Gevatter Tod, der Schnitter Tod, Freund Hein
smrt s koso der Sensemann
figurativno smrt za živce die Nervenmühle
življenje in smrt Leben und Tod (boj na življenje in smrt ein Kampf auf Leben und Tod)
smrti des Todes, Todes-
(100.) obletnica smrti das (hundertste) Todesjahr
angel smrt der Würgengel
bližina smrti die Todesnähe
človek, ki je zapisan smrti der Todeskandidat
dan in ura smrti die Todeszeit
dan smrti der Sterbetag, Todestag
datum smrti das Sterbedatum, Todesdatum
eskadron smrti die Todesschwadron
kraj smrti der Sterbeort
leto smrti das Sterbejahr, Todesjahr
mesec smrti der Sterbemonat
ki se ne boji smrti todesmutig
preziranje smrti die Todesverachtung
prijava smrti die Todesanzeige
ura smrti die Sterbestunde, Todesstunde
vzrok smrti die Todesursache
znak/ znamenje smrti die Leichenerscheinung, das Todeszeichen
umreti junaške smrti den Heldentod sterben
umreti nasilne smrti eines gewaltsamen Todes sterben
za las uiti smrti dem Tod von der Schippe springen
zapisan smrti dem Tode geweiht, todgeweiht
gledati smrti v oči dem Tod ins Auge schauen
do smrti bis zum Tod(e)
vse do smrti bis an (mein/dein …) Lebensende
do smrt se učimo man lernt nie aus
pretepsti do smrti totprügeln
kot smrt wie der Tod, biti videti: wie der leibhaftige Tod, wie ein Gespenst
bled kot smrt [totenblaß] totenblass, [leichenblaß] leichenblass
grd kot smrt [potthäßlich] potthässlich
na smrt zu Tode, zum Sterben
misel na smrt der Todesgedanke
na smrt bolan todkrank, sterbenskrank
na smrt črtiti wie die Pest hassen
na smrt len stinkfaul
na smrt mrziti für den Tod nicht ausstehen können, auf den Tod nicht leiden können
na smrt nesrečen sterbensunglücklich, todunglücklich
na smrt pijan sturzbesoffen, sturzbetrunken
na smrt prestrašen zu Tode erschrocken
na smrt dolgočasen stinklangweilig, sterbenslangweilig, todlangweilig
na smrt se dolgočasiti sich zu Tode langweilen
na smrt se zabavati einen Höllenspaß haben
na smrt sovražiti hassen bis in den Tod
na smrt truden zum Umfallen müde, sterbensmüde, todmüde
na smrt žalosten todtraurig
obsoditi na smrt zum Tode verurteilen
na smrt se jeziti sich schwarz ärgern
pripravljen na smrt todbereit
o smrti obvestiti: vom Tod, über den Tod
listine o smrti Sterbepapiere množina
novica o smrti die Todesnachricht
med življenjem in smrtjo viseti: zwischen Leben und Tod schweben
od smrti vom Tod
zaznamovan od smrti vom Tode gezeichnet
po smrti nach dem Tod
življenje po smrti das Leben nach dem Tod, das Fortleben nach dem Tode
hrepenenje po smrti die Todessehnsucht
s smrtjo mit dem Tod
boriti se s smrtjo mit dem Tode ringen
grožnja s smrtjo die Morddrohung, Todesdrohung
igrati se s smrtjo figurativno mit dem Tode spielen
končati se s smrtjo einen tödlichen Ausgang haben, zum Tode führen
spričo smrti im Angesicht des Todes
v smrt in den Tod
iti v smrt dem Tod entgegengehen, (narediti samomor) in den Tod gehen
pognati v smrt in den Tod jagen/treiben
v primeru smrti im Todesfall
za primer smrti auf den Todesfall
zaprto zaradi smrti wegen Todesfalls geschlossen
figurativno veliko psov zajčja smrt viele Hunde sind des Hasen Tod
zastonj je smrt, in ta te življenje stane umsonst ist der Tod, und der kostet dich das Leben

snemanj|e² [é] srednji spol (-a …) das Aufnehmen, die Aufnahme
snemanje filma Dreharbeiten množina, na prostem: Außenaufnahmen množina
gramofonske plošče: die Aufnahme, die Einspielung, Schallplatteneinspielung
kamera za snemanje slike in zvoka die Bild-Ton-Kamera
naprava za snemanje zvoka das Schallaufnahmegerät
čas snemanja die Aufnahmezeit, Drehzeit
kraj/mesto snemanja der Drehort
prekinitev snemanja die Drehpause
vodja snemanja der Aufnahmeleiter

sōlārius² 3 (sōl) sončen: horologium Plin. sončna ura; subst. sōlārium -iī, n (sc. horologium)

1. sončna ura: Pl. ap. Gell., Amm. idr., solarium dictum id, in quo horae in sole inspiciebantur Varr.; taka ura je bila na rimskem Forumu, kjer so se shajali Rimljani opoldne, deloma zaradi raznih poslov, deloma zato, da so se kratkočasili ob šalah in dovtipih; od tod: non ad solarium … versatus est Ci. ni obrušen (olikan, omikan) na foru, ita petulans es atque acer, ut ne ad solarium quidem … exercitatus sis Corn.

2. ura na splošno: solarium aut descriptum (sončna ura) aut ex aqua (vodna ura) Ci.

3. vsak sončen, prisojen kraj, ploska (ravna) streha, terasa (starejše gredína), pomol, altána, móstovž, pristrešek, tin, izzidek: Pl., Suet., Augustus ap. Macr., Ulp. (Dig.), Isid.

Solī -ōrum, m (Σόλοι) Sóli

1. primorsko mesto v Kilikiji, pozneje imenovano Pompeiopolis, grška kolonija, rojstni kraj stoika Hrizipa (Chrysippus), grškega komediografa Menandra in grškega zvezdoslovca Arata: Ci., L. — Soobl. Soloe -ōrum, m Sóli: Mel., Plin., M. — Od tod
a) adj. Solensis -e sólski, iz Sólov izhajajoč (prihajajoč, doma, po rodu), kot subst. m Sólec, Solán: Bion Solensis, Aristomachus Solensis Plin.; v pl. Solēnsēs -ium, m Sólci, Soláni, preb. Sólov: Ci.
b) subst. Sole͡us -eī, m (Σολεύς) Sólec, Solán: Bion Soleus Varr., Milon Soleus Plin.

2. mesto na Cipru: Plin. (z obl. Soloe).

sosednj|i [é] (-a, -e) benachbart, nachbarlich; zemljišče: anstoßend, anrainend, angrenzend, dve zemljišči ipd.: [aneinandergrenzend] aneinander grenzend; (ki je zraven) nebenstehend; Nachbar-, Neben- (vrt der Nachbargarten, kraj der Nachbarort, narod das Nachbarvolk, prostor der Nebenraum, dežela/država das Nachbarland, hiša das Nebenhaus, Nachbarhaus, miza der Nebentisch, Nachbartisch, soba das Nebenzimmer, Nachbarzimmer, mesto die Nachbarstadt, mesto/sedež der Nebenplatz, stanovanje die Nachbarwohnung, Nebenwohnung)
sosednja država der Nachbarstaat, Anrainerstaat
sosednje zemljišče das Nachbargrundstück, Anrainergrundstück
stanovati v sosednjih hišah Haus an Haus wohnen
v sosednje stanovanje/sosednjo hišo nach nebenan

spremeníti (-ím) | spremínjati (-am)

A) perf., imperf.

1. cambiare, mutare, modificare, trasformare:
spremeniti načrt, vsebino, zaporedje cambiare il progetto, il contenuto, l'ordine di successione
spremeniti obliko česa trasformare, modificare la forma di qcs.
spremeniti mišljenje, mnenje o čem cambiare opinione su qcs.

2. cambiare, alterare:
spremeniti ime, naslov, kraj bivanja cambiare nome, indirizzo, residenza

3. trasformare; convertire; commutare:
spremeniti sladkor v alkohol trasformare, convertire lo zucchero in alcool
spremeniti zaporno kazen v denarno commutare la pena detentiva in pecuniaria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
od jeze spremeniti barvo cambiare colore dalla rabbia
pren. spremeniti v prah in pepel radere al suolo
spremeniti življenje v pekel rendere la vita un inferno
navt., aer. spremeniti smer gibanja (tudi ekst. ugrabiti) dirottare (una nave, un aereo)
spremeniti v kašo spappolare
spremeniti v kis acetificare
spremeniti v kost ossificare
spremeniti objekt oggettivare
soc. spremeniti v potrošno blago mercificare

B) spremeníti se (-ím se) | spremínjati se (-am se) perf., imperf. refl. cambiarsi, cambiare; trasformarsi, convertirsi; tramutarsi:
spremeniti se na bolje cambiare in meglio
voda se spreminja v paro l'acqua si trasforma in vapore
spreminjati se iz sovražnika v prijatelja da nemico diventare amico
negodovanje se spreminja v jezo il malcontento si tramuta in rabbia
PREGOVORI:
časi se spreminjajo in mi z njimi si mutano i tempi e noi con quelli; tempora mutantur et nos mutamur in illis

Stagīra -ōrum, n (Στάγειρος, tudi ἡ ali τὰ Στάγειρα) Stagíra (Stagíre), mesto v Makedoniji (zdaj Nizvoro), Aristotelov rojstni kraj: Plin., Amm. Od tod subst. Stagīrītēs -ae, m (Σταγειρίτης) Stagírec, Stagir(j)án, Stagirít, iz Stagír(e) doma (izhajajoč); poseb. o Aristotelu: Ci. (z acc. -tem), Vop. — Soobl. Stagērītēs: Varr.

stazione f

1. postaja:
stazione aerea, marittima letališče, pristanišče
stazione delle autocorriere avtobusna postaja
stazione ferroviaria železniška postaja
stazione di funivia žičniška postaja

2. absol. železn. železniška postaja
stazione di passaggio, passante, di transito tranzitna postaja
stazione di smistamento ranžirna postaja

3. postaja, postajališče (vozil)

4.
stazione balneare kopališki kraj, kopališče
stazione termale toplice, zdravilišče

5.
stazione di monta veter. pripustno mesto
stazione sanitaria področna ambulanta
stazione di servizio avto servisna postaja
stazione trasmittente, ricevente rtv oddajna, sprejemna postaja

6. postaja, observatorij, opazovalnica:
stazione astronomica astronomski observatorij, zvezdarna
stazione meteorologica vremenoslovska postaja
stazione sismica seizmološka postaja

7.
stazione spaziale vesoljska postaja

8. relig. postaja (Križevega pota)

9. voj. karabinjerska postaja

10. drža, položaj (telesa):
stazione eretta, supina pokončni, ležeči položaj

stīpō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *sti̯ā(i)-, *stei̯ā- trans. (z)gostiti, intr. zgostiti se, otrdeti, okoreti; prim. skr. stíyā stoječa voda, styā́yate strjuje se, postaja trd, stīmáḥ lenoben, počasen, styānaḥ, prastīmaḥ zgoščen, pogost, nakopičen, viṣṭīmín- zgoščajoč se, gr. στία, στῖος kamenček, πολυστῖος kamnit, στέᾱρ -ᾱτος maščoba, mast, loj, testo, στίλη kaplja, στῖφος kup, kopica, gosta množica, στίβη slana, στίβος utrjena, uhojena pot, στιβαρός, στιπτός steptan, στοιβή zamašitev, zatrpanje, στείβω zgoščam, teptam, στιφρός tesen, gost, trden, utrjen, močan, lat. stīria, stīricidium, stīlla, stīpes, stĭps, stipula, stipulus, stipulārī, lit. stimpù, stìpti strditi se, otrdeti, okrepneti, stiprùs močen (močan), krepek (krepak), silen, got. stains = stvnem. stein = nem. Stein kamen, srednjevisokonem. stīf, stëft = nem. steif, Stift; prim. tudi sl. stena in steblo)

1. (z)gnesti, nagnesti (nagnetati), (s)tlačiti, natlačiti, stisniti (stiskati), (na)basati, (z)gostiti, (na)gatiti, (na)trpati, (na)pakirati, napolniti (napolnjevati), (na)grmaditi, (na)kopičiti: Plin. idr., maiorem numerum (sc. assium) in aliqua cella Varr., Graeci stipati, quini in lectulis Ci., in arto stipatae erant naves L. na tesnem nagnetene, velut stipata phalanx L., hos arto stipata theatro spectat Roma H. na tesno nagneten (natlačen), eum stipata tegebat turba V., fratrum stipata cohors V., materies stipata Lucr., acies densis stipata catervis Lucan., stipare calathos prunis Col. poet., nucem sulphure et igni Fl., calceum multiformem Tert. z vso nogo polniti = visok čevelj nositi; pesn.
a) nakopičiti (nakopičevati): stipatque carinis ingens argentum V., (apes) mella stipant V.
b) stipare Platonem Menandro H. Platona pridružiti Menandru = Platonove spise zložiti (spakirati) skupaj z Menandrovimi; med.: cuncta stipantur saecula cursu Cl. se gnetejo; occ. kak kraj, na kakem kraju nagnesti (nagnetati), napolniti (napolnjevati): tribunal Plin. iun., stipant graves equi recessus Danai Petr. poet., multo patrum stipatur curia coetu Sil., aditus et tectum omne fartim stipaverant Ap.; pt. pf. stīpātus 3 poln česa, napolnjen s čim: curia cum patribus fuerit stipata O., pontes calonibus et impedimentis stipati Suet.

2. gnesti se okoli koga, koga kupoma (trumoma, tolpoma, množično) obkoliti (obkoljevati), obkrožiti (obkrožati), obda(ja)ti, obsuti (obsipati, obsipavati), v velikem številu (po)spremiti (spremljati): Varr. ap. Gell., Plin. iun., Amm., Cl. idr., qui senatum stiparit armis Ci., qui stipatus semper sicariis, saeptus armatis, munitus indicibus fuit Ci., Catilinam … stipatum choro iuventutis (sc. videbant) Ci., stipatus lictoribus Ci., stipati gregibus amicorum Ci. ep., stipatus agmine armatorum in forum inrupit L., cum amicorum tum satellitum turbā stipante L., magnā iuvenum stipante catervā V., comitum turbā est stipata (sc. Diana) suarum O., huc epulae ditesque tori coetusque ministrum stipantur Stat., iuventus prosequitur stipatque ducem Val. Fl. Od tod adj. pt. pf. stīpātus 3 obkoljen, obkrožen, obdan: ab omni ordine, sexu, aetate stipatissimus Sid.

storit|ev¹ ženski spol (-ve …) die Dienstleistung, die Leistung (garancijska Garantieleistung, posebna Extraleistung, stranska Nebenleistung, zunanja Fremdleistung)
storitve množina Dienstleistungen množina
nematerialne storitve ideelle Leistungen
posebne storite Sonderdienste
storitve za kupce der Kundendienst
kraj storitve der Leistungsort

sub-eō -īre -iī (redko -īvī: O., Stat., Ap.) -itum (sub in īre)

I.

1. pod kaj, v kaj iti, priti (prihajati), stopiti (stopati), (z)lesti, (pod)huliti se, prihuliti se, (s)ključiti se, pritajiti (pritajevati) se, skloniti (sklanjati) se, stisniti (stiskati) se, pogrezniti (pogrezati) se, potopiti (potapljati) se ipd.; prvotno intr.; s praep.: cum luna sub (pod = spodaj pred) orbem solis subisset L., subit oras hasta per imas fulgentis clipei V. se zadre spodaj ščitu skozi rob; z dat.: subtemen, quod subit stamini Varr., subeunt luco V., columba … dumis subit Sil.; z abl.: subit uno tegmine Stat.; potem trans.: Auct. b. Alx., Auct. b. Hisp., Val. Max., subire tectum C., tecta O., Q., regis penates, latebras O., telluris operta V., si moriar, subeam pacatius arvum (pod … zemljo = v grob) V., subire virgulta Cu. zlesti pod … , aquam Cu. ali aquas, paludem O. pogrezniti se v … , Aeneae subiit mucronem V. je tekel pod meč, se je izpostavil meču; pesn. abs.: ille astu subit V. se zvijačno skloni.

2. metaf.
a) priti (prihajati) pod koga ali kaj, priti (prihajati) pod oblast koga; s praep.: clarum subit Alba Latinum V.; z acc.: omnes sententiae verbaque omnia sub acumen stili subeant Ci.
b) abs. umakniti (umikati) se, odstopiti (odstopati): venae incipiente febre subeunt et quiescunt Cels. se kažejo manj razdražene.

3. occ.
a) stopiti (stopati) pod kako breme, breme nase vzeti (jemati), zade(va)ti si kako breme (na rame, na hrbet), dvigniti (dvigovati, dvigati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) kako breme; intr. z dat.: pars ingenti subiere feretro V.; pesn. abs.: aura, subito O. vzdigni me, nesi me, cervici imponere nostro: ipse subibo umeris V. sam se hočem skloniti in te nesti; trans.: vix illud (sc. saxum) lecti bis sex cervice subirent V., asellus, cum gravius dorso subiit onus H., cum … leones iugum subeant Plin. se dajo vpreči; pesn.: iuncti currum (sinekdoha za iugum) subiere leones V. vprežena sta leva vlekla voz.
b) (v obscenem pomenu) nase vzeti (jemati), stopiti pod; z dat.: liquido deo Pr.; z acc.: iuvenes Iuv.
c) metaf. nase vzeti (jemati), spreje(ma)ti, podvze(ma)ti, (pre)trpeti, pretrpe(va)ti, presta(ja)ti kaj, podvreči se, izpostaviti (izpostavljati) se čemu, poda(ja)ti se v kaj, ne braniti se česa, nakopa(va)ti si kaj: iugum imperii rigida cervice Cu., onus civitatis L., onus subire et perferre (naspr. horrere) H., subire tantum oneris Plin. iun., omnia tela undique intenta in patriam Ci., verbera saeva O., maiora verbera H., contumeliarum verbera Ci., nives V. tempestatem C., maximas rei publicae tempestates Ci., parem cum ceteris fortunae condicionem Ci., quemcumque fors tulerit casum Ci. ep., subitum casum C., vim atque iniuriam, inimicitias, pericula, periculum aut invidiam, eius orationis invidiam, aliquid invidiae aut criminis, libidinum contumelias turpitudinesque, summae crudelitatis famam, iudicium multitudinis imperitae, offensionem, dolorem, labores Ci., odium Ci. ep., dupli poenam Ci., poenam legis N. zapasti kazni, poenam exilii Plin. iun., multa sunt molesta, quae subimus Ci., subeundus usus omnium Ci. treba je vse dejansko (praktično) izkusiti (nekateri berejo subeundus visus hominum treba je ljudem stopiti pred oči), subire necessariam deditionem C. na silo (pod prisilo) se predati, condicionem C., condiciones T., crimen C. nakopati si, iudicium L. podvreči se sodni odločbi (odločitvi, razsodbi), proelium L., subeunda dimicatio (sc. capitis) totiens, quot coniurati superessent L., subire peregrinos ritus Cu. oprije(ma)ti se (česa), offensas, simultates, molem curae Plin. iun., duo pariter incommoda Q., auspicum verba T., mortem Lact., procellarum incerta subeuntur Aug.; z inf. podvze(ma)ti = poskusiti (poskušati): adversaque tela subisti pellere Stat., subire clavum totamque torquere carinam Cl. —

II.

1. kam od spodaj navzgor iti, hoditi, priti, od spodaj kvišku stopiti (stopati); abs.: (sc. hostes) ex inferiore loco subeuntes C. navzgor se pomikajoči, ingentia saxa in subeuntes provolvere Cu., subeuntia nubila O. vzhajajoči, Euphrate subire eos posse Cu., ut quae (sc. imbrium aqua) subire potuerit Plin. vzdigniti se; pren. o rastl. ipd. pognati (poganjati) kvišku, (z)rasti, (v)zrasti: ne subeant herbae V., subit aspera silva V., altera barba subit Mart.; redko in le pesn. z dat.: muro V., portuque (nam. portuique) subimus Chaonio V. (pri)plujemo v pristanišče; s praep.: ab amne si subitur ad portas Plin., subire in adversum, in adversos montes L., subisse eam (sc. aquam) in caelum Plin. da se je vzdignila; o krajih: quā vero ipsa (sc. regio) subit ad Medos Plin. dviga, se vzdiguje; pren.: subire sub falas Pl. (gl. fala); z acc.: subire muros L., collem Hirt., necdum orbem medium nox subibat V. še ni bila prispela do temenišča (zenita, vrhunca), vix subit adversas … navis aquas O. pluje proti vodi (toku), adversum flumen classis subit Cu. pluje proti toku reke, adverso amne Babylona subire Cu. pluti proti toku (gor) v Babilon, subimus impositum saxis … Anxur H.

2. occ. (z oslabelim pomenom prepozicije) primakniti (primikati) se, bližati se, približati (približevati) se;
a) abs.: alii testudine facta subeunt C., multis vulneribus depulsi subibant tamen Cu., subeuntem hostem prohibere Cu., subeunt equites V., subit obvius V. (mu) gre naproti, illa (machina = trojanski konj) subit V. se primika, se pomika naprej, nocte subeuntes deiecit Fl.
b) z adv. abl.: eodem protinus subire Vell.
c) pesn. z dat.: subire portae V., gubernaculo V. pristopiti h krmilu, qui subiit palmae V. ki se je približal zmagi, ki se je še dokopal zmage; z dat. personae: priskočiti komu na pomoč: huic frater subit V.; z dat. finalis: auxilio subeuntem … corripiunt V. na pomoč hitečega, ni fuga subsidio subeat V. da mu ni bil beg v pomoč = da se ni rešil z begom.
d) s praep.: subire ad portas, ad urbem, ad vultum L., ad tecta subibant pauperis Euandri V.
e) z acc.: subire muros L., V., moenia Cu., scopulos V., iam subeunt Triviae lucos atque aurea tecta V. že se bližajo zlatožarečemu (Apolonovemu) svetišču v Trivijinem (= Hekatinem) logu; (o vodovju) prihajati tik do kakega kraja = oblivati, obtekati kak kraj, teči mimo kakega kraja: Mel., ubi maxime montes Cortonenses Trasumennus subit L., mare, quod Ciliciam subit Cu., radices eius (sc. petrae) Indus amnis subit Cu.; o drugih stvareh: cum (sc. luna) … terram subiret Cu. ko stopi za sonce, per lucos … quos et aquae subeunt et aurae H. po katerih šumijo, umbra subit terras O. pokrije; pesn. z acc. personae obrniti (obračati) se na koga, (po)prositi, zaprositi, naprositi koga kaj: precibus tonantem Stat., subit illa minantem Stat.; v sovražnem pomenu napasti (napadati) koga, lotiti (lotevati) se koga: Herbesumque subit Rhoetumque V.; v pass.: fallendus est iudex et variis artibus subeundus Q. —

III.

1. priplaziti se, splaziti se, prilesti, prikrasti se, (pri)tihotapiti se, vtihotapiti se skrivaj k čemu, do česa, v kaj; abs.: acrius illa (sc. puella) subit Pr., an subit (amor) … ? O., cum tibi laudanti credidit, ipse subit O.; z acc.: cavum repetes artum, quem macra subisti H., multi … thalamos subiere pudicos O., subit furtim lumina fessa sopor O.

2. metaf.
a) (o raznih afektih, čustvih, razpoloženjih) obiti (obhajati), obstreti (obstirati), obvze(ma)ti, prevze(ma)ti, napasti (napadati), popasti (popadati), prije(ma)ti, spreleteti (spreletavati), (po)lotiti (lotevati) se koga ipd.: z dat.: (pesn.): subeunt mihi fastidia cunctarum O., ne subeant animo taedia iusta tuo O.; abs. z inf.: subit ira cadentem ulcisci patriam V.; z acc.: sera … paenitentia subiit regem Cu., horum cogitatio subibat exercitum Cu., subit me recordantem fragilitatis humanae miseratio Plin. iun., horror animum subit, quotiens recordor feralem introitum T.; z acc. in ut: cura me subit, ut, quae tibi dicantur, te digna sint Plin. obhaja me skrb;
b) abs. (o boleznih ipd.) nastopiti (nastopati), priti (prihajati), pojaviti (pojavljati) se: subeunt morbi tristisque senectus V.

3. occ.: subit aliquid alicui ali aliquem komu priti (hoditi, prihajati) kaj na misel (na pamet, v glavo), domisliti se česa; z dat. (pesn.): subeant animo Latmia saxa tuo O.; z dat. in inf.: subeat tibi dicere O.; abs.: subiit cari genitoris imago … subiit deserta Creusa V.; z inf. ali ACI: subit antiquitatem mirari Plin., subiret cogitatio iam illa momento horae arsura L., subit, hanc arcana profanā detexisse manu O., subit recordatio egisse me iuvenem aeque in quadruplici Plin. iun. vsiljuje se mi spomin; z odvisnim vprašanjem: qui sim qui fuerimque, subit O.; z acc.: subit animum regis memoria oraculo editae sortis Cu., subibat animos Parmenionis … fortuna Cu., mentem patriae subiit pietatis imago V.; z acc. in ACI: Sen. ph., Plin. idr., cogitatio animum subit indignum esse L., subibat inter haec animum … fratres suos … trucidatos (sc. esse) Cu.; z odvisnim vprašanjem: subit deinde cogitatio animos … quam incertus fortunae eventus communisque Mars belli sit L., mentem subit, quo praemia facto pararis O. Od tod animo (abl.) subire z umom doseči (dosegati), doume(va)ti, razume(va)ti, doje(ma)ti: quantum subire animo sustinueris, tantum tecum auferas Val. Max. —

IV.

1. priti (prihajati) neposredno za kom ali čim, slediti, naslediti (nasledovati) koga ali kaj; z dat. (pesn.): cui (sc. Numae) deinde subibit … Tullus V.; abs.: pulchra subit facies O., subit ipse meumque explet opus O., subiit argentea proles O., subit et Neptunia proles V., pone subit coniunx V. za menoj stopa, post Helymus subit V.; pren. (o sledenju v govoru)
a) subire (sc. verba) T. ponavljati besede za kom.
b) odgovoriti (odgovarjati), odvrniti (odvračati): dicturum plura parentem voce subis Cl., subit ille loquentem talibus Cl.

2. occ. stopiti (stopati) na mesto koga, zamenjati (zamenjevati), nadomestiti (nadomeščati) koga; z dat.: primae legioni tertia, dexterae alae sinistra subiit L., per ducis Euandri nomen … spemque meam, patriae quae nunc subit aemula laudi V. = in na moj up, v katerem sedaj tekmovaje težim za očetovo slavo; z acc.: furcas subiere columnae O., ipsa (sc. Iuturna) subit (sc. aurigam Turni) V.; abs.: velut imperio aut ratione per vices subeunt (sc. elephanti) Plin. se menjavajo (izmenjujejo) (pri napadu); pren.: in quorum locum subiere impietas, perfidia Varr. ap. Non., in quorum subiere locum fraudesque dolique O.

sub-moveō (sum-moveō) -ēre -mōvī -mōtum (sub in movēre)

1. odpraviti (odpravljati), odgnati (odganjati), oddaljiti (oddaljevati), odstraniti (odstranjevati): Aur., submovere inertes strictis gladiis L., instantes O., alios longe submotos arcet harena V., nec tyrannicidae (sc. imago) ullo alio casu summoveri (sc. potest) Q., gemitus suspirio tectus animam paene submovit Petr. me je skoraj zadušilo; med.: submotis nubibus V. ko se megle dvignejo, iz megel, ki so se dvignile. Od kod? z abl.: aliquem orbe suo O., quae (sc. Niobe) modo Latois populum summoverat aris O.; s praep. a: coniugem et liberos procul a furentibus T., aliquem a conspectu (sc. suo) Val. Max., Iust.

2. occ.
a) odvrniti (odvračati), udržati, zadrž(ev)ati: siquem tellus extrema refuso summovet oceano V.
b) odpraviti (odpravljati) = (za)ukazati komu umakniti se, veleti komu odstopiti (oditi): iubet … recusantes nostros advocatos submoveri Ci., submovere (sc. Academiam) non audeo Ci., summota contione Ci., summovere legatos L., cum pro tribunali quaedam ageret … starentque summoto populo accusator et reus L., summotis arbitris L., Cu., summoto Lysandro N., submoto eo (sc. Caesare) Vell.; poseb. kot t.t. (o liktorju) odpraviti (odpravljati), s poti spraviti (spravljati), odstraniti (odstranjevati), odriniti (odrivati) ljudi, ki so v napoto prihajajočim oblastnikom, zaukazati (veleti) jim umakniti se ali narediti (delati) prostor: lictor, submove turbam et da viam domino L., summovere populum L., obvios Val. Max., nemo submovebatur Plin. iun.; abs. = narediti (napraviti, delati, pripraviti) prostor: submoveri Laetorius iubet L., lictores submoventes L., consul lictores misit, qui submovendo iter ad praetorium facerent L., per vacuum in summoto locum cuneo irruperunt L.; od tod abl. abs.: lictor apparuit, summoto incesserunt L. ko je bil narejen prostor; brezos. z dat. osebe, ki se ji dela prostor: felix est L. Sulla, quod illi descendenti ad forum gladio submovetur … ? Sen. ph., is, cui submovetur, non felicior eo, quem lictor semita deicit Sen. ph.; pren.: neque consularis summovet lictor miseros tumultus mentis H.
c) pregnati (preganjati), (od)poditi, prepoditi, zapoditi, zavrniti (zavračati), nazaj potisniti (potiskati): Eutr., Fl., Vop. idr., nostros longius Hirt., avide ruentes barbaros Cu., procul amne Macedonum copias Cu., postquam … statione summotos hostium lembos audivit L., reliquos a porta paulum summovit C., summovere victorem hostem a vallo L., hostes ex muro ac turribus submoventur C., summovere cohortes sub murum C., hostes ab Alpibus in Italiam S. fr., summotis velut in aliam insulam hostibus T., hostes ex agro Romano trans Anienem submovere L., Germanos ultra Albim fluvium Suet.
d) (iz domovine v tujino) pregnati (preganjati), izgnati (izganjati), (od)poditi: summotum studio defendis amico O., qui sum summotus ad Histrum O., summotum patriā proscindere O., ut … Pyladen urbe atque Italiā summoverit Suet., summovere philosophos ab urbe Plin. iun.
e) s prodajo stran spraviti (spravljati), proda(ja)ti: agnos, oves Col.
f) kaj čemu odtegniti (odtegovati, odtezati), odvze(ma)ti: arte nefandā summota est capiti tabes Lucan.
g) kako področje (lokacijo), kak kraj dalje ven pomakniti (pomikati), premakniti (premikati), premestiti (premeščati), nazaj potisniti (potiskati): marisque … urges summovere litora H., maria proiectis molibus submoventur Sen. rh.
h) kako področje, kak kraj odmakniti (odmikati), ločiti (ločevati) od drugega: terrae, quas natura longe submoverat Cu., submotae vastius terrae Mel. široma ločene ena od druge, Isthmos Aegaeum mare ab Ionio submovens Mel., ubi Alpes Germaniam ab Italia submovent Plin., in summoto loco partis meridianae murorum Amm. na izstopajočem delu (mestu). Od tod adj. pt. pf. submōtus 3 stran ležeč (stoječ), skrit: hic spelunca fuit, vasto submōta recessu V., submotae terrae Mel., submotus locus Amm.

3. metaf.
a) koga od česa odvrniti (odvračati), nagniti (nagibati), pripraviti koga do česa, (pri)siliti koga, da kaj opusti, da se izogne čemu: quem (sc. legatum) ad summovendos a bello Antiochum et Ptolemaeum reges misistis L., ut … magnitudine poenae a maleficio summoverentur Ci., solā formidine oppidanos a propugnandi studio summoturus Amm. (od)vzeti meščanom voljo braniti se.
b) α) koga pri čem zavrniti (zavračati), koga od česa izključiti (izključevati), ne pripustiti (pripuščati) k čemu, ne dovoliti (dovoljevati) komu česa: absentes petitione honorum Suet., athletarum spectaculo muliebre secus omne Suet., quid … crudelius quam homines honestis parentibus ac maioribus natos a re publica (od državne uprave) summoveri? Q., neminem ab eius latere (od zaupnega občevanja z njim) summovere Lamp. β) koga iz kake javne službe, s kakega častnega mesta (položaja, funkcije) odstraniti (odstranjevati), odpustiti (odpuščati), koga spraviti (spravljati) ob službo, koga odsloviti (odslavljati): aliquem administratione rei publicae Suet. = aliquem a re publica Vell., aliquem a proconsulatu Plin. iun., ministeria seniora summovere Lamp.; occ. (pesn.) izpodriniti (izpodrivati), spodriniti (spodrivati) koga (z njegovega položaja): dispeream, ni submosses (cj. plpf. v pomenu fut. II) omnes (sc. aemulos) H.
c) kaj odstraniti (odstranjevati), (iz)brisati iz česa: cum alia iure (na osnovi prava, na pravnem temelju) summoveantur Q., libros … tamquam subditos summovere familiā Q., sumendae voces a plebe summotae (po novejših izdajah semotae) Petr. ljudski govorici tuje besede.
d) α) odvrniti (odvračati) kaj od česa: silva … frondibus … Phoebeos submovet ictus O., summovisse hiemem tecto Lucan., quae (sc. cryptoporticus) … aquilonem inhibet summovetque Plin. iun. β) kako stanje odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), (pre)poditi, odpraviti (odpravljati): informes hiemes reducit Iuppiter, idem summovet H., summovere regnum (samodrštvo, tiranijo) Plin. iun., dolores Cels., querelam Ph., summotus pudor H. premagan.
e) česa ne rabiti, ne dovoliti (dovoljevati) (upo)rabe, ne trpeti, ne prenašati: submovendum vero est utrumque ambitus genus Q., summovere mendacem … superstitionem Val. Max.
f) zavrniti (zavračati) koga ali kaj = ne pripustiti (pripuščati) koga, česa k čemu, ne ozreti (ozirati) se na kaj, ne upoštevati česa, vnemar pustiti (puščati) kaj pri čem: tabellas e quaestione Val. Max., sermonem a persona iudicis aversum … quidam in totum a prooemio summovent Q.
g) s prepovedjo odpraviti (odpravljati), prepovedati (prepovedovati): aurum a vestibus Vop. prepovedati rabo zlata na obleki.

sub-rādō -ere -rāsī -rāsum (sub in rādere)

1. (od) spodaj ostŕgati (ostrgávati): ficos Ca., arbor ferrea strigili subrasa Pall.

2. metaf. (o rekah) kak kraj spodaj (o)strgati, (o)praskati = teči mimo kakega kraja: barbaros fines Amm.

Suessa -ae, f Svésa

1. Suessa Aurunca Avrúnkovska Svésa, Svésa Avrúnka, glavno mesto Avrunkov v južnem Laciju nedaleč od Kapue, sloveče po kolarstvu in pletenju košev iz sitja, rimska kolonija, pozneje municipij, rojstni kraj rimskega pesnika Lucilija (zdaj Ausonia): L., Vell.; isto mesto imenovano samo Suessa Svésa: Ca., Ci., L., Plin. in pesn. samo Aurunca Avrúnka: Iuv. Od tod adj. Suessānus 3 svéški: rus Ca., municeps Ci. ep.; subst. Suessānum -ī, n Svéško (ozemlje): in Suessano Ca.

2. Suessa Pometia Pométijska (Pomécijska) Svésa, Svésa Pométija (Pomécija), mesto Volskov v Laciju blizu Pomptinskih močvar, ki so ga Rimljani osvojili že v času Tarkvinija Ošabnega; pozneje so si ga priborili še enkrat, porušil pa ga je konzul Servilij: Ci., L., Plin., T.; isto mesto imenovano samo Suessa Svésa: Sil., Aus. in samo Pometia Pométija (Pomécija): L.

sufficiency [səfíšənsi] samostalnik
zadostnost, zadostna količina (množina), dovoljnost, zadostna sredstva (za življenje); sposobnost (for za)
zastarelo domišljavost, samovšečnost

a sufficiency of money dovolj denarja, zadostna denarna sredstva
to eat a sufficiency zadosti, dovolj jesti
to have a sufficiency of imeti zadosti, dovolj (česa)
to make a sufficiency of priti na kraj z

Sulmō -ōnis, m Súlmo (Sulmón)

1. pelignijsko mesto na Sabinskem, rojstni kraj pesnika Ovidija (zdaj Sulmona): Ci. ep., L., O., Sil., Fl. Od tod adj.
a) Sulmōnēnsis -e sulmónski: ager Plin.; subst. Sulmōnēnsēs -ium, m Sulmónci, preb. Sulmona: C., Plin.; sg. Sulmōnēnsis -is, m Sulmónec: de Sulmonensi mera Cecropis? Iuv.
b) Sulmōntīnus 3 sulmónski, sulmontínski: Front.

2. mesto Volskov v Laciju: Plin.

3. ime nekega Rutulca v Turnovi vojski: Sulmone creatos quattuor hic iuvenes … viventīs rapit V.

summer¹ [sʌ́mə]

1. samostalnik
poletje, poletno vreme
figurativno cvet, vrhunec
množina življenjska leta

in summer poleti
summer's day poletni dan; zelo dolg dan; dan lepega vremena; prost dan
summer and winter vse leto
a girl of 10 summers desetletna deklica
Indian summer babje poletje, lepo vreme v pozni jeseni
St. Luke's summer čas lepega vremena, ki navadno nastopi okoli 18. oktobra
St. Martin's summer Martinovo poletje; čas lepega vremena, ki navadno nastopi okoli 18. oktobra
St. Martin's summer Martisončen
summer clothing poletna oblačila
summer holidays poletne počitnice
summer resort letovišče; letoviški kraj
summer lightning bliskavica
summer corn (wheat) jaro žito (pšenica)

2. neprehodni glagol
letovati, preživeti poletje (in Italy v Italiji)
(živina) poleti biti na planinski paši

3. prehodni glagol
odgnati (živino) na poletno planinsko pašo

to summer and winter preživeti vse leto (in, at v)

Sum-moenium -iī, n (sub in moenia) Sumójnij (Suménij) = Zazidje, Za obzidjem, Izza obzidja, kraj v Rimu, bivališče vlačug: Mart. Od tod adj. Summoeniānus 3 sumójnijski (suménijski) = za obzidjem se nahajajoč, izza obzidja prihajajoč: uxores ali buccae Mart. vlačuge za obzidjem (izza obzidja).

sunčànī -ā -ō sončni, sončev: -a baterija, energija, godina, peć; sunčani krug, sat, stroj; sunčani zrak = -a zraka sončni žarek; -o svjetlo sončna svetloba; -o mjesto sončen kraj, sončen prostor

super-vehor -vehī -vectus sum (super in vehī)

1. (pre)peljati se čez kaj: quod … corpus eius (sc. Servii regis) iacens filia carpento supervecta sit P. F.

2. čez kak kraj = mimo kakega kraja se peljati (voziti) se, jadrati: promunturium Calabriae L., montem Cat.; metaf. prekositi (prekašati), preseči (presegati, presezati): mulieres (sc. Amazones) magnitudine corporis … cetera hominum genera supervectae Iul. Val.

3. jezditi, jahati kako žival: pullo asinae vectus Ambr.