mȕšmulast -a -o mehek kot nešplja, neodporen: mušmulast čovječuljak
mūtuus 3 (gl. mūtō -āre)
1. (iz)posojen: mutuum talentum dare Pl. ali pecuniam dare mutuam Ci. ali dare frumentum mutuum Ci. na posodo (v zakup) da(ja)ti, posoditi (posojati), quaerere pecunias mutuas fenore L. na obresti hoteti vzeti, pecuniam mutuam sumere S., sumere ab aliquo pecunias mutuas Ci. v zakup vzeti (jemati), izposoditi (izposojati) si, sescenties sestertium a privatis mutuum accipere T. kot posojilo prejeti, dobiti, mutuam pecuniam praecipere C. vnaprej vzeti posojilo, pecunias mutuas exigere Ci. na posodo (kot posojilo) zahtevati, argentum mutuum arcessere S. fr., aes mutuum reddere S.; metaf.: pudorem sumere mutuum Pl. izposoditi si sramežljivost, če je človek nima sam; subst. mutuum -ī, n pósoda, posojilo, zakup: Icti., Vulg., accipere mutuum, ali(c)unde exorare mutuom (= mutuum) Pl., sumere mutuum Sen. ph. ali a se mutuum Ca. ap. Sen. ph.; poseb. abl. mūtuō na pósodo, kot posojilo, v zakup: Iust., Vulg., sumptum aliunde ut mutuo Ci.; v besedni igri: ea me deperit: ego autem cum illa nolo facere mutuom. Quia proprium facio: amo pariter simul Pl. = nočem, da mi le posodi svojo ljubezen, hočem jo imeti v lasti.
2. vzajemen, medsebojen, obojestranski, povraten: beneficia N., benevolentia, voluntas Ci., officia Ci., Plin. iun., metus, odium, pernicies, sermones T., accusatio Q. protitožba, mutuum inter se auxilium L., nec mutua nostris dictu refers O. ne odgovoriš nič na moje besede, Mars mutua funera aequat V. ali nox omnia erroris mutui implevit L. na obeh straneh, mutua vulnera Iust., Aur. ali mutui ictūs T. ki si jih zadajajo drug drugemu, olores mutuā carne vescuntur inter se Plin. požirajo drug drugega, mutuarum rerum commercium Iust. trgovina na (blagovno) izmenjavo; subst. mutuum -ī, n vzajemnost, medsebojnost, obojestranskost, vedenje drugega proti drugemu, medsebojen odnos: mutuum in amicitiā Ci., mutuum mecum facit Pl. vrača (ne)milo za (ne)drago, mutuum fit (sc. a me) in mutua fiunt a me Pl. jaz ravnam prav tako (v odnosu do tebe), enako ravnam jaz; adv.: per mutua ali sam acc. mutua, tudi acc. sg. mutuum med seboj, medsebojno, drug z drugim, drug drugega: pedibus per mutua nexis V., inter se mortales mutua vivunt Lucr., e laevo sit mutua dexter Lucr. nasproti pa, mutuum muli scabunt Aus. (gl. mūlus). — Adv. mūtuē in mūtuiter: Varr. ap. Non. (oboje redko) vzajemno, med seboj, medsebojno, zopet: mutue respondere; nav. v istih pomenih adv. abl. mūtuō: Suet., Fr., aestūs maritimi m. accedentes et recedentes Ci., de se m. sentire provinciam Auct. b. Alx. da je prav takega (dobrega) mnenja o njem, kakor je bil on o njej.
nabolòvati se bòlujēm se veliko pretrpeti kot bolnik
nàbrditi se -ī se narasti kot gora, nagrmaditi se: nabrdila se planina podataka
nàbremiti se -ī se nabrati se kot breme: mnogo mi se toga nabremilo u duši
nàbućmān -a -o izbočen kot napihnjen: pod košuljom gaće oko bijelih nogu nabućmane
nachgewiesenermaßen dokazano, kot je dokazano/znano
nachtdunkel temen kot noč
nàdodoliti -īm nagizdati, nališpati kot dodolo, gl. dodola
nadstrijèliti nàdstrijelīm (ijek.), nadstréliti nàdstrēlīm prekositi koga v streljanju, bolje ustreliti kot kdo drug: nadstrijeliti koga
nàdžeti -žanjēm, nàdžnjeti nȁdžnjēm nadžeti, hitreje žeti kot drugi, druga: nadžeti koga
nadžnjévati nàdžnjēvām
I. prekašati pri žetvi, hitreje žeti kot drugi: djevojka, jedra i snažna, sve je svoje vršnjakinje nadžnjevala
II. nadžnjevati se skušati se pri žetvi
námet m dial. kar se kot priboljšek zamete v svinjsko hrano, zametka: nestaje raži i ječma, što meljemo za namet svinjama
nantir [nɑ̃tir] verbe transitif zastaviti kaj kot jamstvo za dolg, posojilo; oskrbeti; lombardirati
nantir quelqu'un de quelque chose oskrbeti koga s čim
nantir de provisions oskrbeti z zalogo
se nantir d'argent oskrbeti se z denarjem
être bien nanti biti dobro oskrbljen
nȁ poklōn prisl. v dar, kot darilo: to smo primili na poklon
našègrtovati se -ujēm se preživljati, preživeti več časa kot vajenec: treba da se našegrtuje još izvesno vreme
nathrábar -bra -o nadhraber, več kot hraber
nàtkapiti se -īm obviseti kot kapa nad čim: natkapiti se nad kućom
nàtpasati -pašēm biti kot pas nad čim: dolina natpasana kamenitom kosom