quale
A) agg. kakšen?:
a quale conclusione sei giunto? do kakšnega sklepa si prišel? kako si se odločil?
non so a quali santi votarmi ne vem, kateremu svetniku naj se priporočim, na koga naj se obrnem
non so quale nekakšen
B) agg. kakšen!:
quale audacia! kakšna drznost!
C) agg. kakršen:
un successo tale, quale non osavo sperare uspeh, kakršnega si nisem upal želeti
tale (e) quale takšen kot, prav tak kot:
è tale quale suo nonno prav tak je kot stari oče
Č) pron. (v pleonastični rabi) neki:
in un certo qual modo na neki način, nekako
D) pron.
1. kateri?, katera?:
quale dei due preferisci? katerega od obeh imaš rajši?
2. pog.
per la quale kot se spodobi, kot je treba:
è una festa proprio per la quale praznik, kot se spodobi
E) pron. ki, kateri:
la persona con la quale mi hai visto è un mio vecchio conoscente oseba, s katero si me videl, je moj stari znanec
F) avv. pog. kot:
ha assistito al dibattito quale rappresentante della stampa razprave se je udeležil kot predstavnik tiska
PREGOVORI: qual madre tal figlio preg. kakršen oče, takšen sin
Zadetki iskanja
- rábiti (-im)
A) imperf.
1. (uporabljati) usare, far uso, impiegare, adoperare; servire, servirsi:
zdravilo, ki se rabi proti malariji un farmaco impiegato contro la malaria
pšenico rabijo za kruh il frumento serve per fare il pane
lahkomiselno rabiti denar avere le mani bucate
vsak ima pravico rabiti svoj materni jezik ognuno ha diritto di servirsi della propria lingua materna
posestva nima za kaj rabiti non sa che farsene del podere
rabiti silo impiegare la forza
rabiti pamet pensare (razionalmente), usare, adoperare il cervello
spretno rabiti jezik avere la parlantina facile, sciolta
pog. dolgo časa si rabil, da si se spomnil ti ci è voluto molto tempo perché ti ricordassi
2. ekst. servire; giovare; esser utile:
noge mu ne rabijo več le gambe non lo reggono più
3. rabiti za, kot servire, servirsi, impiegare, usare;
kot orožje so jim rabili kiji loro arma era la clava, si servivano della clava come arma
4. pog. (potrebovati) servire, occorrere, necessitare, aver bisogno:
da bi delo opravil, rabi čas in prostor per finire il lavoro, ha bisogno di tempo e di spazio
otroci rabijo vitaminsko hrano i bambini hanno bisogno di un'alimentazione vitaminica
B) rábiti se (-im se) imperf. refl. (obrabljati se) logorarsi, consumarsi:
tkanina se na komolcih zelo rabi il tessuto si logora specie sui gomiti - rabo moški spol rep; rastlinstvo steblo, pecelj, kocen; rep kometa
rabo del ojo kót očesa
rabo de zorra lisičji rep
asir por el rabo nespretno se lotiti posla
ir (ali salir) rabo entre piernas stisniti rep med noge
ir al rabo de algn prilizovati se komu
mirar a uno de (ali con el) rabo (ali rabillo) del ojo koga postrani (jezno, zaničljivo) gledati
aún le ha de sudar el rabo (fig) ta se bo še pošteno znojil
todavía está (ali falta, queda) el rabo por desollar najtežje še pride - rabō -ōnis, m
1. šalj. = arrhabo zastavnina, zastava, nadav, ara, kupnina: tene hoc tibi: rabonem habeto, ut mecum ha[n]c nocte[m] sies Pl., per[i]i, „rabonem“ Pl.
2. kot mera rábo (rabón): modii et rabones, urnae et amphorae Aug. - rahljáti (-ám)
A) imperf.
1. ammorbidire, rendere soffice;
rahljati zemljo erpicare
rahljati blazine sprimacciare
2. pren. allentare, attenuare:
rahljati disciplino, moralo allentare la disciplina, la morale
rahljati komu možgane esercitare il cervello di qcn.
B) rahljáti se (-ám se) imperf. refl. allentarsi;
živci se mu rahljajo è nervoso, eccitabile, ha i nervi a fior di pelle - ràk zool cangrejo m ; astr Cáncer m ; med cáncer m
rak samotar (zool) ermitaño m
rak na želodcu (med) cáncer del estómago
borba proti raku lucha f contra el cáncer
lov na rake pesca del cangrejo
rake loviti pescar cangrejos
pojdi rakom žvižgat! ¡vete al diablo!
njegovo premoženje je šlo rakom žvižgat su fortuna se la ha llevado la trampa
postati rdeč kot kuhan rak ponerse colorado como un tomate - ráma (-e) f
1. anat. spalla; omero:
dvigniti, povesiti rame alzare, abbassare le spalle
potrepljati po ramah dare una pacca sulle spalle
ima široke rame ha buoni omeri, ha spalle robuste
na ramah a spalla
na ramo, čez ramo a tracolla
skomigniti z ramami stringersi nelle spalle
pren. ne segati do rame komu non arrivare alle caviglie di qcn.
vreči skrb čez ramo gettarsi le preoccupazioni dietro le spalle
pren. dvigniti koga na rame portare qcn. sulle spalle
pren. pasti komu na rame ricadere sulle spalle di qcn.
prevzeti odgovornost za kaj na svoje rame assumersi la responsabilità di qcs.
biti z ramo ob rami essere pari, uguali
bojevati se z ramo ob rami combattere spalla a spalla
2. alp., obl. spalla
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
grad. stopniščna rama rampa di scale
voj. na ramo! spall'arm! - ramo m
1. bot. veja:
rami falsi jalove, nepotrebne veje
rami da frutto sadne veje
rami maestri ogrodne veje
rami delle radici (barbe) korenine
rami delle viti (tralci) rozge
ramo secco pren. mrtva veja
ha un ramo di pazzia pren. kolesce mu manjka, malo je čez les; malo je čudaški
2. ekst. veja, krak, krilo, rokav:
i rami della croce kraka križa
i rami di un fiume rečni rokavi
il ramo di una strada krak, odcep ceste
il ramo di una miniera stranska žila rudnika
il ramo di un'amministrazione oddelek, odsek uprave
il ramo del Parlamento dom parlamenta
3. panoga (znanosti, discipline)
4. anat. veja:
ramo di vena, di nervo žilna, živčna veja
5. (sorodstvena) veja - rást (-í) f
1. crescita, sviluppo; ekst. aumento, espansione, incremento; ekon. rialzo; med. proliferazione (tudi pren.):
rast drevja, živali crescita degli alberi, degli animali
številčna rast prebivalstva aumento (numerico) della popolazione
rast proizvodnje incremento della produzione
špekulirati na rast giocare al rialzo
ekon. gospodarska rast crescita economica
bot. blazinasta rast vegetazione pulvinata
gozd. rast celic citogenesi
fiziol. rast zob dentizione
2. statura, corporatura, complessione; taglia:
močne, visoke rasti di complessione robusta, alta
sosed je moje rasti il vicino ha la mia statura
3. ekst. vegetazione - razčíščen (-a -o) adj. chiarito, chiarificato, appurato; chiaro:
o tem nima razčiščenih pojmov non ha le idee chiare a proposito - razdejáti (-déjem) perf.
1. devastare, distruggere, rovinare, disastrare:
neurje je razdejalo obalo l'uragano ha devastato la costa
vojna je razdejala gospodarstvo la guerra rovinò l'economia
2. pren. sconquassare, scompigliare; mettere sottosopra:
otroci vse razdenejo i bambini mettono tutto sottosopra
bolezen ji je razdejala obraz la malattia le ha deturpato il volto - raznášati (-am) | raznêsti (-nêsem) imperf., perf.
1. portare a domicilio, distribuire; diffondere:
raznašati časopise, mleko (po hišah) portare a domicilio i giornali, il latte
raznašati bolezni diffondere malattie
2. (razglašati, razglasiti) divulgare, diffondere (notizie)
3. far scoppiare; impers. scoppiare, esplodere; schiattare:
vino je razneslo sod il vino ha fatto scoppiare la botte
razneslo ga bo od jeze scoppierà dalla rabbia - raznêsti dispersar; derramar; divulgar ; (póčiti) reventar, estallar
raznesti govorico difundir un rumor, propalar (ali poner en circulación) un rumor
pnevmatiko je razneslo ha reventado un neumático - razočárati (-am) perf. deludere, disilludere, disingannare, disincantare:
nogometna reprezentanca je razočarala la nazionale di calcio ha deluso - razpečáti (-ám) | razpečávati (-am) perf., imperf.
1. spacciare:
razpečavati ponarejene bankovce, mamila spacciare banconote false, la droga
2. distribuire, inviare, recapitare:
založba je že razpečala božične izdaje la casa editrice ha provveduto a distribuire le strenne natalizie - rázred (-éda) m
1. šol. classe:
šola ima pet razredov la scuola ha cinque classi
izdelati razred superare la classe
stopiti v razred entrare in classe
2. soc. classe
3. (skupine sorodnih področij pri akademiji) classe:
razred za družbene, matematične, naravoslovne vede classe di scienze sociali, matematiche, naturali
4. šport. classe, categoria
5. (stopnja kakovosti, uporabnosti) classe; categoria:
žel. vagon prvega razreda vettura di I classe
avt. (razdelitev vozil glede na gibno prostornino) razred do 250 cm3 categoria fino ai 250 cm3
6. biol. (sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva) classe:
vretenčarji se delijo na šest razredov i vertebrati si suddividono in sei classi - réč (-í) f
1. cosa; oggetto:
reči, pojavi in pojmi le cose, i fenomeni e i concetti
pripeljali so sladkor, moko in take reči portarono zucchero, farina e simili cose
pobrati svoje reči in oditi prendere le proprie cose e andarsene
odvzeti komu osebne reči togliere a qcn. le cose, gli effetti personali
2. živa reč pren. essere vivente:
vsaj dvema spremembama nobena živa reč ne uide: rojstvu in smrti almeno a due fenomeni non può sfuggire nessun essere vivente: alla nascita e alla morte
3. (kar ni potrebno, mogoče natančno poimenovati) cosa:
nima smisla, da delaš zaradi tega tako reč non ha senso che tu faccia tante storie per questo
iron. lepo reč sem slišal o tebi belle cose ho sentito sul tuo conto
4. (v povedni rabi s prilastkom) cosa, cosino, coso:
računalnik je čudovita reč il computer è una cosa magnifica
gotovo ni glavna reč, kakšen nos ima kdo non è certo la cosa più importante il naso di qcn.
oditi iz domovine ni majhna reč lasciare la patria non è cosa da poco
5. (v medmetni rabi)
nismo še končali. — Prava reč! non abbiamo ancora finito. — Non fa niente, non importa!
lepa reč, zdaj pa jih ni doma quest'è bella, adesso non sono a casa!
ti presneta reč, kako v hišo, ko pa ne najdem ključa maledizione! Come entrare in casa se non riesco a trovare la chiave
6. pren. (v povedni rabi) affare, faccenda:
kako boš to naredil, je tvoja reč come lo farai, sono affari tuoi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
evf. dekle že ima svoje reči la ragazza ha già le sue cose (mestruazioni)
tri dni, to ni taka reč tre giorni non sono molti
vedeti, kako se taki reči streže saper fare le cose a dovere, comportarsi a dovere
evf. zalotili so ju, ko sta počenjala tiste reči li trovarono che facevano quelle cose
prisiljena reč ni dobra le cose fatte controvoglia non finiscono bene
vsaka reč ima svoje meje est modus in rebus; a tutto c'è un limite
vsaka reč le nekaj časa traja non c'è cosa che duri all'infinito; ogni bel gioco dura poco
rel. poslednje reči le cose ultime (morte, giudizio, inferno, paradiso) - reči bobu bob frazem
(povedati naravnost; odločno ukrepati) ▸ nevén nevezi a gyereket, nevén nevezi a dolgokat
Reci bobu bob in si priznaj resnico, pa če je še tako neprijetna. ▸ Nevén nevezd a gyereket, és valld be, mi az igazság, akkor is ha fáj.
Recimo bobu bob: za to se je odločila povsem pričakovano. ▸ Nevezzük nevén a gyereket: teljesen váratlanul döntött így.
Prepir izkoristita za to, da končno rečeta bobu bob in skleneta kompromis, ki bo ustrezal obema. ▸ A vitát arra használják fel, hogy végre nevén nevezzék a dolgokat, és olyan kompromisszumot kössenek, amely mindkettőjüknek megfelel. - redíti (-ím)
A) imperf.
1. nutrire, allevare:
rediti govedo, konje allevare bovini, equini
2. ingrassare:
rediti prašiča ingrassare il porco
3. ekst. ingrassare:
kruh, sladkor redi il pane, lo zucchero ingrassa
4. (preživljati, vzdrževati) allevare, mantenere:
s temi dohodki komaj redi družino con quegli introiti riesce a malapena a mantenere la famiglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. rediti gada na prsih scaldare una serpe in seno
pren. nima drugega dela, kot da redi trebušček non ha nient'altro da fare che mettere su pancia
sedeti v zaporu in rediti uši stare in prigione a nutrire i pidocchi
B) redíti se (-ím se) imperf. refl. ingrassare; star. (razvijati se) crescere; pren.
rediti se od dela drugih vivere alle spalle degli altri - regolarizzare v. tr. (pres. regolarizzo) regulirati; urediti, urejati; normalizirati:
con il matrimonio ha regolarizzato la sua relazione s poroko je uredil svoje razmerje