Franja

ráskav (-a -o) adj.

1. ruvido, scabro:
raskava površina superficie ruvida

2. (hripav) rauco, roco:
raskav glas voce roca

rear² [ríə] prehodni glagol
dvigati, dvigniti, postaviti, graditi (zgradbe); rediti (živali); negovati, gojiti (rastline), vzgajati, vzgojiti, izobraziti (otroka); (o stvareh) odlikovati se, izkazati se

to rear oneself vzpenjati se (o konju)
neprehodni glagol
(o stavbah) dvigati se; (o sebi) planiti kvišku, (po)skočiti v hudem razburjenju, vzkipeti; (o konju) vzpenjati se, postaviti se na zadnje noge

to rear cattle rediti živino
to rear a cathedral zgraditi katedralo
to rear a ladder postaviti (pokonci) lestev
to rear one's voice dvigniti svoj glas

re-boō -āre (hibrid. re in gr. βοᾶν)

1. mrmrati, godrnjati, (za)renčati, (za)tuliti na koga: reboatque ursa superba lupis Val. Fl., per depasta buceta reboantes Sid.

2. odmevati, odjekniti (odjekati), oglasiti (oglašati) se, odz(i)vati se, razlegniti se, razleči (razlegati) se: reboant silvaeque et longus Olympus V., ubi tympana reboant Cat.; z acc.: nec citharae reboant laqueata tecta Lucr. citre poskrbijo, da odmeva obokan strop = po obokanem stropu se odbija (odmeva) glas citer; toda: reboat raucum regio … bombum Lucr. okolica odmeva od … , po okolici se razlega …

re-cinō -ere (re in canere)

I. intr. odjekniti (odjekovati), (od)jekati, odmevati, oglasiti (oglašati) se, razleči (razlegati) se, zoprno kričati: in vocibus nostrorum oratorum recinit quiddam et resonat urbanius Ci., parra recinens H. svoj razlegajoči se krik spuščajoča. —

II. trans.

1. (glas) odbijati, omogočati odmev (odmevanje), razglasiti (razglašati), vsevdilj (nenehno) širiti: cuius recinet iocosa nomen imago (odmev, jek)? H., haec docet Ianus, haec recinunt iuvenes … senesque H. govore vsevdilj za njim.

2. v izmeničnem petju (izmenoma odpevaje, v izmenjujočem odpev(anj)u) slaviti: nos cantabimus invicem? … tu curvā recines lyrā Latonam … H.

3. preklicati (preklicevati): increpitu indignatum amorem recinendo placare Ap.

record² [rikɔ́:d]

1. prehodni glagol
(pismeno) (za)beležiti, zapisati, vpisati, vnesti, registrirati; protokolirati
pravno vnesti v zapisnik, dati na protokol; posneti na gramofonsko ploščo; govoriti v fonograf; obvestiti, informirati o čem; obdržati v spominu
arhaično (ustno) poročati

to record the proceedings of an assembly voditi zapisnik o skupščini
recorded broadcast prenos s traku ali z gramofonske plošče
the thermometer recorded 10° below zero termometer je zabeležil 10° pod ničlo
her voice has been recorded by the gramophone njen glas je bil posnet na gramofonsko ploščo

2. neprehodni glagol
registrirati; (o pticah) peti; dati se posneti (na gramofonsko ploščo)

relax [rilǽks] prehodni glagol & neprehodni glagol
sprostiti (se); (raz)rahljati (se); oslabiti, oslabeti; ublažiti, zmanjšati, popustiti (v), omagati (v); odpočiti se, "izpreči", pomiriti se, omiliti (se), postati blažji, prijaznejši (o obrazu); narediti medlo, mlahavo; postati medel, mlahav

relaxed throat medicina vrsta kroničnega vnetja grla
to relax one's attention (efforts) popustiti v svoji pazijivosti, pozornosti (v svojih naporih)
to relax discipline zrahljati disciplino
to relax requirements popustiti v zahtevah
to relax one's hold popustiti svoj prijem
to relax one's tone figurativno utišati svoj glas
to relax after work počivati po delu
the fury of the storm relaxed bes viharja je popustil, se je polegel

repute² [ripjú:t] prehodni glagol
imeti za, smatrati; ceniti

ill-reputed, well-reputed na slabem, na dobrem glasu
to be reputeed smatrati se za, uživati glas kot, biti poznan kot
he is reputed (to be, as) a good shot (a millionaire) poznan je kot dober strelec (velja za milijonarja)

résen (-sna -o) adj.

1. serio, austero, grave; contegnoso:
resen značaj carattere serio
resen pogled sguardo serio
resen glas voce seria, tono serio
resno vedenje comportamento serio, decoroso

2. (zavzet, odgovoren) serio, solerte, responsabile:
resen študent uno studente serio, solerte
imeti resne namene avere intenzioni serie

3. muz. serio:
resna opera opera seria
resna in zabavna glasba musica seria e musica leggera

4. (umetniško, vsebinsko zahteven) serio:
resna literatura letteratura seria

5. (pomemben; o katerem se domneva, da bo imel hude posledice) serio, grave, preoccupante:
resna bolezen malattia grave
resen gospodarski položaj situazione economica seria, preoccupante

6. (hud, velik) serio:
resna ovira ostacolo serio

7. (čvrst, temeljit) sodo:
resni argumenti argomenti sodi

re-sonō -āre -āvī (-sonuī: Porph.) (re in sonāre)

I. intr.

1. razlegati se, odmevati: Pac. ap. Non., O., Iust., Cat. idr., resonant plangoribus aedes V., resonans theatrum Ci., suave locus voci resonat H. sladko (prijetno) odmeva, ubi non resonant imagines Varr. (o odmevu, (od)jeku); od tod metaf.: gloria virtuti resonat tamquam imago Ci. je tako rekoč odmev (odziv) kreposti.

2. oglasiti (oglašati) se, (za)zveneti, (za)doneti, zadone(va)ti: Pl., Lucr. fr. idr., aera resonant O., e sacra resonant examina quercu V., nervos resonare Ci., venenum e poculo eiecit, ut resonaret Ci., Albunea resonans H. žuboreča, ignis resonans caminis Sen. tr. prasketajoč. —

II. trans.

1.
a) z zunanjim obj. narediti (povzročiti, storiti), da kaj odmeva, da se kaj odziva, da(ja)ti čemu odmev (odziv), omogočiti (omogočati) čemu odmev, napolniti (napolnjevati) z glasovi, odmevati od česa, (za)doneti od česa: lucos assiduo cantu resonat (sc. Circe) V.
b) z notranjim obj.: litoraque alcyonem resonant (glas vodomcev), acalanthida dumi V., resonant mihi „Cynthia“ silvae Pr. odmevati od … , po gozdovih odmeva … , doces silvas resonare Amaryllida V. ime Amarilida, ora Hylan semper resonantia Val. Fl. venomer odmevajoče od imena Hila, po katerih vedno odmeva ime Hila, umbrae resonarent triste et acutum H. sence povzročajo odmev milega in ostrega (rezkega, vreščavega) glasu = govorijo z milim in ostrim (rezkim) vreščavim glasom; od tod pass. impers.: in fidibus testudine resonatur (sc. sonus) Ci. nastane odmev.

2. (poznolat.) reči, povedati, govoriti: vernacula principi resonantes Amm.

Opomba: Od star. soobl. re-sonō -ere so se ohranile obl. resonit: Pac., Acc., resonunt: Enn.

resounding [rizáundiŋ] prislov (resoundingly prislov)
odmevajoč, zvočen, glasen

a resounding voice doneč glas

rocailleux, euse [rɔkajö, z] adjectif kamnit, figuré trd; grapav

chemin masculin rocailleux kamnita pot
voix féminin rocailleuse hripav glas

rogomme [rɔgɔm] masculin, populaire žganje

voix féminin de rogomme pijančevski, hripav glas

rouler [rule] verbe transitif valiti, (po)valjati, zvaljati, kotaliti; voziti; naviti, zviti (v rolo, cigareto); zavi(ja)ti (oči); figuré premišljati; populaire prevarati, opehariti, ogoljufati; verbe intransitif (z)valiti se; voziti (avto, oseba v avtu); voziti se; vrteti se (sur okoli) (pogovor); biti odvisen (sur od); kockati (igra)

se rouler valjati se; zviti se
rouler un acheteur ogoljufati, opehariti, ociganiti kupca
rouler une auto voziti avto, voziti se, peljati se z avtom
rouler sa bosse (populaire) biti mnogo na potovanju; opravljati vrsto poklicev
rouler un mauvais dessein zamišljati nekaj slabega
rouler un projet dans sa tête kovati načrt
rouler les r izgovarjati glas r z močnim vibriranjem konice jezika
rouler çà et là potikati se okrog
rouler son parapluie zviti (svoj) dežnik
rouler sur l'or plavati v denarju
rouler la pâte bien mince zvaljati testo zelo tanko
rouler les yeux zavijati oči
roulez à droite! vozite po desni strani!
se rouler les pouces, se les rouler vrteti palce (v brezdelju), nič ne delati
l'argent y roule tam je denarja ko smeti, na pretek
le discours roula sur vous govorili smo o vas
le train roulait à 180 km à l'heure vlak je drvel s hitrostjo 180 km na uro
cette vieille voiture roule encore bien ta stari avto še dobro vozi
nous avons roulé toute la journée ves dan smo bili na vožnji (z avtom)
cet automobiliste roule souvent à gauche ta avtomobilist često vozi po levi strani
(populaire) ça roule (dobro) gre, dobro je
il s'est fait rouler ogoljufali so ga, ociganili so ga
pierre qui roule n'amasse pas mousse (figuré) (proverbe) goste službe redke suknje

Rufer, der, (-s, -) oseba, ki kliče; klicar, glasnik; Rufer in der Wüste figurativ glas vpijočega v puščavi

ruin² [rúin] prehodni glagol
porušiti, spremeniti v ruševine, razdejati, podreti, uničiti, opustošiti; pokvariti; onemogočiti, preprečiti, spodnesti; povzročiti propad, ruinirati, uničiti, pogubiti (koga); zapeljati (dekle)

to ruin oneself uničiti se
a ruined house hiša v ruševinah
to ruin one's clothes uničiti si obleko
to ruin one's eyes pokvariti si oči
to ruin a girl zapeljati dekle
to ruin one's health uničiti si zdravje
to ruin s.o.'s reputation spraviti koga ob (uničiti komu) dober glas
neprehodni glagol
propasti; biti uničen (ruiniran)
poetično zrušiti se

rumeur [rümœr] féminin hrup; mrmranje, splošen nemir, razburjenje; (večinoma pluriel) govorice, govoričenje

rumeur publique ljudski glas, ljudsko mnenje
rumeur de mécontentement mrmranje nezadovoljstva
selon certaines rumeurs, les impôts seront augmentés po nekaterih govoricah bodo davke povišali
violente rumeur silovit hrup

rummy¹ [rʌ́mi]

1. pridevnik
ameriško, sleng (rummily prislov) pijan

rummy voice pijanski glas

2. samostalnik
pijanec

rumpō -ere, rūpī, ruptum (indoev. kor. *reup-, *rup- lomiti, trgati; prim. skr. rúpyati trga ga (po telesu), rōpayati (on) se odlamlja, lumpáti lomi, zlamlja, rōpam luknja, jama, sl. rupa, got. biraubōn ropati, stvnem. roub, roubōn = nem. Raub, rauben, lat. rupēs [prim. skr. rupas hrapav, grudast, jamast, kotanjast], rūpīna, rūpex)

1. (z)lomiti, razlomíti (razlámljati), prelomíti (prelámljati), (s)trgati, raztrgati (raztrgavati), (raz)deliti, razdeliti (razdeljevati), s silo ločíti (ločeváti), prekiniti (prekinjati), odpreti (odpirati), razbi(ja)ti, prebi(ja)ti, (s)cefrati, razkleníti (razklépati), razkleščiti: Q., Pr., Fl. idr., vincula carceris, vincula alicuius Ci., catenas H., arcum Ph., vestes O., pontem L. podreti, praecordia ferro O. prebosti, guttura cultro O. prerezati; tako tudi colla securi O., nodos et vincula linea V. (s puščico) prestreliti, adamantem Plin. razbiti, zdrobiti, razpŕhniti, nubila caelo V. ali nubem Lucr. (raz)deliti, gladio lora Cu. presekati, frigore saxa rumpit hiems V. ali aqua tendit rumpere plumbum H. predreti, razdeti, razdreti; pren.: rumpere catenas O., claustra H., vincula servitutis V., ruperunt horrea messes V. so razgnale, cantu rumpent arbusta cicadae V. bodo razgnali = tako cvrčali, da bo drevje pokalo; izhodišče: rumpere radices solo V. iz zemlje, funem ab litore V.; pesn. tudi z acc. personae: quem Veneris certamina rumpunt V. slabijo, jemljejo moč, šibijo. Poseb. telo, telesne ude poškodovati, raniti, prizadeti (prizadejati) poškodbo (rano itd.), (z)lomiti, (od)trgati, (raz)trgati, (z)drobiti, razbi(ja)ti, narediti (povzročiti), da kaj poči: si quis rumpet occīdetve Carmen vetus ap. L., rumpere ramices Pl., Varr. fr., membrum Ca., alicuius ilia Cat., exiguam ranam Mart., rumpere aliquem ambulando Ter. ali bovem Plin. ali leporem forti equo Mart. gnati, (z)goniti skoraj do smrti, rumpe miser tensum iecur Iuv. razženi, razstreli (o kričaču); pogosto aliquem rumpere Icti. = koga (telesno) poškodovati.

2. pass. rumpi (z)lomiti se = počiti, (raz)pokati, popokati, razpočiti se, razleteti (razletevati, razletavati, razletovati) se: Varr., Sil. idr., vesica rumpitur Cels., inflatas rumpi versiculas Ci., cantando rumpitur anguis V., miser rumperis et latras H. „razkričavaš se“ = vpiješ tako, da te bo konec (da boš počil), vpiješ do onemoglosti, rana (sc. inflata) rupto iacuit corpore Ph.; od tod (namigujoč na to basen) rupit Iarbitam lingua H. njegov zlobni jezik ga je ugonobil, tj. naredil nemogočega, rupti pontes T. razpadli; metaf.: rumpantur invidiā ut ilia Codro V., licentiā ante rumpebar Ci. od jeze, rumpantur iniqui Pr., Mart.; refl.: non, si te rumperis, par eris H.

3. metaf.
a) z zunanjim obj. razgnati (razganjati), razpršiti (razprševati), predreti (predirati), prebi(ja)ti, razbi(ja)ti, odpreti (odpirati), prodreti (prodirati) skozi kaj: ordines, mediam aciem L., rapido cursu media agmina V., misso proelia equo Pr., postes V. zlomiti, razbiti, amnis exit ruptis aggeribus V., maria obicibus ruptis residunt V.; prolept. narediti (delati), utreti (utirati), utiriti, odpreti (odpirati) (si) (pot, dohod): rumpunt aditūs V., ferro viam V., viam igne Stat., iter ferro Sil.; pesn. narediti, (u)tiriti, odpreti si pot, prebi(ja)ti se, preiti (prehajati) preko česa ali skozi kaj, prekoračiti (prekoračevati), prečkati: rumpere Alpes Sil., iuga Val. Fl.; pesn. storiti (narediti, povzročiti), da kdo, kaj prodre (plane, (iz)bruhne) iz česa: fontem (sc. Pegasi) ungula rupit O. je odprlo pot vrelcu; pogosteje refl. se rumpere in med. rumpi predréti (predírati) se, prodréti (prodírati): tantus se nubibus imber ruperat V. iz oblakov se je usul, se je ulil, inter nubila sese rumpent radii V. se bodo prikazali, bodo pokukali, bodo posvetili, rupto turbine V., amnes rumpuntur fontibus V. prodirajo (bruhajo na dan) iz virov; metaf.: vocem pectore rumpere V. glas zagnati, oglasiti, bruhniti, rumpebat pectore questus V. začel je tožiti.
b) prelomíti (prelamljati), (pre)kršíti, razdreti (razdirati), razveljaviti (razveljavljati), prekiniti (prekinjati), pretrgati (pretrgavati), prekiniti (prekinjati), uničiti (uničevati), onemogočiti (onemogočati), razdéti (razdejáti, razdévati), razvézati (razvezováti, razvezávati), ovreči, ukiniti (ukinjati), odpraviti (odpravljati), preprečiti (preprečevati), spodnesti (spodnašati), izpodnesti (izpodnašati), spodkopa(va)ti, izpodkopati (izpodkopavati, izpodkapati, izpodkopovati): foedera Ci., V., sacramenti religionem L., testamentum Ci., nuptias, edicta H., fidem L., V., ius gentium L., fata aspera V. streti spone (vezi) usode = ferrea decreta sororum O., Cu., tudi: imperium rumpere = streti gospostvo, tj. odpovedati pokorščino: Cu. ali = prekršiti zapoved: T., fati necessitatem L., reditum alicui H. preprečiti, tacitos amores V.
c) pretŕgati (pretrgávati), prekíniti (prekínjati), (z)motiti: visum Ci., somnum V., Lucan., sacra V., novissima verba O., silentium V., Cu., O., H., Plin. iun. = taciturnitatem T., ut quidam patientiam rumperent Suet. da je nekatere minilo potrpljenje (minila potrpežljivost), opera omnia V., rumpe moras V., Plin. iun. ne múdi se.

Opomba: Star. pf. rupsit = ruperit Tab. XII; inf. pr. pass. rumpier: Afr. fr.

z, s²

1. kom, čim: mit (s sinom mit dem Sohn, s sekiro mit der Axt, s hripavim glasom mit heiserer Stimme)

2. povezano z: mit (hiša z vrtom ein Haus mit Garten, soba z zajtrkom ein Zimmer mit Frühstück, ležati z vročino mit Fieber im Bett liegen)
z apetitom mit Appetit
z namenom (namerno) mit Absicht
vsebujoč: mit (kozarec z medom ein Glas mit Honig, vreča s krompirjem ein Sack mit Kartoffeln)
(skupaj) z samt, und (gospod X z družino Herr X samt/und Familie)
v starosti: mit (mit 19 Jahren)

3. v smeri:
s tokom mit dem Strom
z vetrom mit dem Wind
meja z … die Grenze mit …
mejiti z/na … grenzen auf (z Italijo auf Italien), ( ležati ob ) angrenzen an

4. sredstvo: durch (postati bolj razgledan z branjem durch Lektüre sein Allgemeinwissen vergrößern, s pritiskom na ta gumb durch Drücken dieses Knopfes)
prepričati z argumenti durch Argumente überzeugen
doseči z vztrajnostjo durch Ausdauer (sein Ziel) erreichen
matematika deliti z dividieren durch; mittels (des) (s škripcem mittels Flaschenzug, mittels eines Flaschenzugs)

5.
z naslovom besedilo: unter dem Titel, unter der Überschrift
pismo: per Adresse
z datumom unter dem Datum
dobava s prvim majem: lieferbar per (ersten Mai)

scale¹ [skéil]

1. samostalnik
glasba lestvica, skala
figurativno lestvica (družbena itd.); stopnja; merilo, mera; razmerje; obseg; številčni sestav

at a scale of 1 inch to 1 mile v merilu (razmerju) 1 cola: 1 milja
in (to) scale po merilu
on a large (small) scale v velikem (majhnem) obsegu
on a scale ekonomija ob različnih tečajnih vrednostih
scale of duties carinska tabela
scale of salaries plačilna lestvica
a scale to success lestev k uspehu
large-scale map zemljevid v velikem merilu
reduced(enlarged) scale zmanjšano (povečano) merilo
social scale družbena stopnja
to live on a large scale razkošno živeti
to play (to sing, to run over) one's scale glasba vaditi skale, vaditi prste za instrument ali glas za petje
to sink in the scale zdrkniti navzdol na lestvi, v nivoju

2. prehodni glagol
(s)plezati, povzpeti se (z lestvijo figurativno)
vzpenjati se (na); določiti (merilo); dvigniti (cene)
vojska napasti, jurišati z lestvami (na trdnjavsko obzidje); risati merilo

to scale down znižati (mezde, plače)
to scale up povišati (cene)
neprehodni glagol
plezati, vzpenjati se

to scale down upasti, pasti
to scale up kvišku plezati, dvigati se