-
indiscriminatamente avv. brez razlike, nediskriminirano
-
indiscriminate [indiskríminit] pridevnik (indiscriminately prislov)
brez razločkov, brez zapostavljanja; neločen, nekritičen
-
in-discrīminātim, adv. brez razločka (razlike): ind. et promiscue Varr. ap. Non. (127, 21).
-
in-dispositus 3, adv. -ē (in [priv.], dispōnere)
1. neurejen, brez reda (pravila), v neredu, zmešan: apud Vitellium omnia (erant) indisposita T.
2. o osebah: nerazpoložen, nepripravljen: me valde indispositum invenit (tractoria) Aug. (ep. 59 in.). — Adv. indispositē neredno, neurejeno, brez reda, brez pravila: muta animalia perturbate et ind. moventur Sen. ph.
-
in-distanter, adv. (in, distāre)
1. brez prestanka, brez premolka: Prisc.
2. brez razločka (razlike), brez izjeme: Amm.
-
indistinctement [-ktəmɑ̃] adverbe nejasno, netočno, nerazločno; brez razlike
-
indistinctive [indistíŋktiv] pridevnik (indistinctively prislov)
ki se ne razlikuje od drugih, brez posebnosti, nerazločen, nejasen
indistinctive features brezizrazne poteze
-
indistintamente avv. zabrisano; brez razlike; nerazločno:
l'epidemia ha colpito tutti indistintamente epidemija je prizadela vse po vrsti
vedere indistintamente nerazločno videti
-
indistintamente brez razlike
-
in-doctus 3, adv. -ē
1. neučen, neuk: valebis apud indoctum eruditus Ci., nec doctissimis nec indoctissimis placere Ci., indocti incultique S., indocte verba facere Pl., indocte dicere Gell.
2. neizobražen, brez znanstvene izobrazbe, surov: vulgus O., de multitudine indoctā loqui Ci., indocte facere Ci.
3. neroden, nespreten, nevešč, neizurjen, ne(iz)šolan: Themistocles ... habitus est indoctior Ci. (v citranju) canit indoctum H. neumetno; z gen.: indoctus pilae discive H. v žoganju in metanju diska, Tiro haud quaquam rerum litterarumque veterum indoctus Gell.; z acc.: homo pleraque alia non indoctus Gell.; z inf.: indoctus iuga ferre H. ki se ni učil (privadil); metaf. o stvareh: manus Q., mores Pl., brevitas Q., errores Val. Max.
-
indolore [-Iɔr] adjectif brez bolečin
-
in-dolōrius 3 brez bolečin, brezbolesten: Hier.
-
indoloro brez bolečin
-
in-dōtātus 3 brez dote: soror H., Andromeda ... tanti praemia facti indotata O., virgo Ter., uxor Sen. rh., nuptiae Val. Max.; subst. f. pl. indotatae (naspr. dotatae, dotarice, ženske z doto) Ter.; metaf.: neopremljen, neobdarovan: corpora indotata dantur in rogos O. brez darov, ki se polagajo mrtvim na grmado, ars Ci. revna, brez daru zgovornosti.
-
indubbiamente avv. nedvomno, brez dvoma
-
in-dubitanter, adv. brez dvoma, brez ovire, brez pomisleka: L., Amm., Icti.
-
in-dubitātus 3 (in, dubitāre) nedvomljiv, nedvo(u)men, zanesljiv: Plin., Sen. ph., Q., Iust., Stat., Ulp. (Dig.); adv. indubitātē ali indubitātō nedvomno, brez dvoma: Tert.
-
in-dubius 3 nedvomljiv (nedvomen): innocentia T., exempla Q.; adv. indubiē brez dvoma, nedvomno: pozni Eccl.
-
ineffabile agg.
1. neizrekljiv, neizrazljiv
2. ekst. izjemen, izreden; iron. brez primere
-
in-efficāx -ācis, adv. inefficāciter nezmožen kaj narediti, brez učinka (uspeha), brezuspešen, slab: Iul. Val., ratio Sen. ph., furoris exitus Ambr., vox inefficax verborum Sen. ph. ki ne zmore, di Sen. ph., fit ex candido aere squama longe Cypriā inefficacior Plin.