Franja

sonner [sɔne] verbe intransitif zvoniti; (za)zveneti; (ura) biti; (za)doneti; verbe transitif (po)zvoniti; (za)trobiti; biti (uro); (téléphonie, télégraphie, télévision) (po)klicati; sport zrašiti (na tla)

sonner les cloches à quelqu'un (familier) povedati komu svoje mnenje
sonner du cor, de la trompette (za)trobiti na rog, na trobento
sonner la messe zvoniti k maši
sonner la femme de chambre pozvoniti sobarici
sonner le tocsin biti plat zvona
(populaire) sonner quelqu'un močnó koga udariti po glavi
(familier) on ne vous a pas sonné nihče vas ni klical, brigajte se za svoje stvari
se faire sonner (les cloches) (figuré) biti ostro grajan, oštet, pokaran
quelqu'un a sonné à la porte nekdo je zvonil pri vratih
midi a sonné poldan je zvonilo
la messe sonne k maši zvoni
sa dernière heure a sonné njegova zadnja ura je odbila
ce mot sonne bien, mal à l'oreille ta beseda dobro, slabo zveni na uho
son rire sonne faux njegov smeh ni pristen, ni iskren
faire sonner l's de plus en fin de phrase razločno izgovoriti s v (besedi) plus na koncu stavka

sonō -āre -uī -itum, toda sonatūrus (H.) (iz *su̯en-ō, indoev. kor. *su̯en- doneti, zveneti, šumeti; prim. skr. svánati (on) doni, svānáḥ šumeč, svanáḥ glas, don, lat. sonus, stvnem. swan = nem. Schwan, ang. swan)

I. intr.

1. kak glas ali zvok od sebe da(ja)ti, (o)glasiti se, oglašati se, (za)doneti, (za)zveneti, (za)zvenčati, (za)žvenketati, (za)rožljati, (za)šumeti, (za)vršati, (za)vršeti, (za)bobneti, (za)bučati, (za)hrumeti, (za)ropotati, (za)topotati, (za)prasketati ipd.: Enn. ap. Non., Tib. idr., vox sonat Pl., Pergami in occultis ac reconditis templi … tympana sonuerunt C., classica sonant V., ubique lyraeque tibiaeque et cantūs sonant O., cantus sonant citharā Apollinis Ph., sonant Lydia plectra Pr., sonant clamore viri, stridore rudentes, undarum incursu gravis unda, tonitribus aether O. hrupijo, besnijo, ut virorum cantu, feminarum ululatu sonuit acies T., terrent enim trepidantve (sc. Germani), prout sonuit acies T., contra sonantem (ker ga boginja stresa) Palladis aegida H., aureus ex umero sonat arcus et arma Dianae V. rožlja, tela (puščice v tulcu) sonant umeris O. rožljajo, sonuit contento nervus ab arcu O. je zabrnela, je zabrenčala, je zapela, fraxinus in umero sonuit O. sulica je zabrnela, solido graviter sonat ungula cornu V. peketanje (topotanje) kopit bobni, sonabat flamma O. je prasketal, sonabant incendio silvae Cu. so hreščali, so pokali, rauci sonuerunt cardine postes Pr. so zaškripala, saepe a latere ruentis aedificii fragor sonuit Sen. ph. pogosto je zahreščalo od strani … , fons sonat a dextra O. šumlja, pljuska, sonans pelagus V. burkajoče, pljuskajoče, nunc mare, nunc silvae Threïcio aquilone sonant H. šumijo, longe sonans Aufidus H. hrumeči, turba (sc. umbrarum) sonans V. brneča, pennae sonuere per auras O. so frčale, brnele, brenčale, (sc. ales) sonans V. (o sovi) frfotajoča, hirundo … humida circum stagna sonat V. frči, cvrči, motae sonuere colubrae O. so zasikale, spumae sonantes O. cvrčeče, šumeče; o govoru, besedah: bene (melius, optime) sonare Ci. lepo (lepše, zelo lepo) zveneti, glasiti se, acute sonare Ci., sonare inani voce Ci. žvenkljati s praznimi besedami, prazne besede govoriti, nunc magno ore sonandum (sc. est) V. zdaj naj se oglasi doneča hvalnica.

2. occ. odmevati, odzvanjati: balatu pecorum … amnes arentesque sonant ripae V. reke in suhi bregovi odmevajo od beketanja … , po rekah in suhih bregovih se razlega beketanje; tako tudi: ingenti sonuerunt omnia plausu (fofot, fofotanje) V., femineo clamore sonat domus O., omnia passim mulierum puerorumque … ploratibus sonant L. —

II. trans.

1. (z notranjim obj.) oglasiti (oglašati) se s čim, kak glas od sebe da(ja)ti, odzvanjati kako: inconditis vocibus inchoatum quiddam et confusum Ci. nepopolne in zmedene glasove dajati od sebe, poëtae pingue quiddam atque peregrinum sonantes Ci. pesniki, katerih pesmi se glasijo naduto in tuje, Cotta sonabat contrarium Catulo, subagreste quiddam planeque subrusticum Ci., sonare aridum Varr. vreskniti, tale sonat populus O. tako (za)hrumi, leve nescio quid femineumque sonet O. nekako mehko in po žensko naj zveni (odzvanjaj) njih glas, illa sonat raucum quiddam O. nekako vrešči, nec mortale sonans V. in ne po smrtniško (= ne človeško) govoreča; z acc. pl. n.: rauca saxa sonabant V. zamolklo so odmevale (bučale) kleči, amnis rauca sonans V. votlo doneča, votloglasna, bobneča, os magna sonaturum H. vznesen (zanosen) jezik, vznesena (zanosna) beseda, chordae diversa sonabant O. so različno zvenele (pele), svobodneje, sonante mixtum tibiis carmen lyra H., sonare carmina Pr. peti, sonabit cornua quod vincatque tubas H. preglasi (ti) rogove in trube, nec vox hominem sonat V. ne zveni človeško (po človeško, kot človek), itinerarium sonare Amm. trobiti k odhodu (na odhod).

2. occ.
a) z glasom naznaniti (naznanjati) ali izda(ja)ti: furem sonuere iuvenci Pr.
b) pomeniti, imeti (nositi) pomen, pomenjati: quid sonet haec vox voluptatis Ci., haec duo verbo se discrepare re unum sonare videntur Ci., condocentes nihil aliud sonat quam simul docentes Aug.

3. pesn.
a) glasno klicati: sonant te voce minores Sil. bebljajo tvoje ime, alcyones Ceyca suum sonent Sen. tr. naj pomilujejo, nolis licet, ille sonabit Mart., ut ego semper in ore meo nomen tuum sonem Hier.; z neodvisnim govorom: ipsa sonant arbusta: „Deus, deus ille“ V., teque ferens parvum … „Euhoe Bacche“ sonat O., exululatque Euhoeque sonat O., sonat inde … : „Tu limina dextrae servabis portae … “ Sil.
b) peti, opevati, slaviti, slavo peti komu, (velikoustno) poveličevati: lyra te sonabit O., te carmina nostra sonabunt O., magno nobis ore (na ves glas) sonandus eris O., sonare bella O., te sonantem … plectro (= lyrā) … , mala dura belli H., sonare Germanas acies, Daca proelia Stat., atavos et avorum antiqua nomina sonantem V. ponosnega na pradede in stara imena; z neodvisnim govorom: sive mendaci lyra voles sonari tu pudica, tu proba … H. (Epod. 17, 39 in nasl.) opevana biti ob … liri (po drugih to ni konstrukcija NCI, ampak ACI = da se poje ob … liri, da … lira zazveni ali zapoje). — Od tod adj. pt. pr. sonāns -antis doneč, zveneč, bučeč, glaseč se, zvočen: concha O. bučeča, meatus animae sonantior Plin. iun., sonantia verba Plin. iun. blagoglasne, ut sint alia (sc. verba) sonantiora Ci. polnozvočnejše, ut tibi tumidius videretur, quod est sonantius Plin. iun. polnozvočnejše, polneje zveneče, ex quibus (sc. litteris črk = glasov) aliae sunt insonae (mutavci, nezveneči glasovi), semisonantes (polglasniki, polvokali) aliae, pars sonantes (samoglasniki, vokali) Ap. — Adv. v komp. sonantius polnozvočneje: „transdere“ veteres sonantius quod nos lenius dicimus „tradere“ Don. Opombe: Neklas. obl. iz pf. debla: sonavērunt It., sonaverint Tert.; obl. po 3. spregatvi: sonĕre Acc. ap. Non., Lucr., sonit Enn., Acc. ap. Non., sonunt Enn., Pac. fr.

soror -ōris, f (iz indoev. *su̯esōr (refl. deblo *su̯e-); prim. skr. svásar- = sl. sestra = lit. sesuõ = got. swistar = stvnem. swester = nem. Schwester)

1. sestra: Enn. idr., Aeneas matri Eumenidum magnaeque sorori (Zemlji kot sestri Noči) ense ferit V.; v pl. sorores = Musae: Pr.; = Parcae: O., Cat., Mart.; = Danaides (50 Danajevih hčera): O., Pr., doctae sorores O., Tib. ali novem sorores O. = Musae, tristes sorores Tib. ali sorores tres H., O. (prim.: de tribus (sc. sororibus) una soror Pr.) ali triplices sorores O. = Parcae, crinitae angue sorores O. ali vipereae sorores O. ali sorores nocte genitae O. = Furiae; o živalih: sororem libentius etiam quam matrem equa comitatur Plin.

2. v širšem pomenu = soror patruelis bratranka, sestričn(ic)a: Ci. ep., o soror, o coniunx (Devkalion o Piri) O.

3. metaf.
a) kot ljubkovalna beseda sestr(ic)a = ljubljenka, ljubica, prijateljica, (so)družica, tovarišica (pri igrah): mearum vidistis si quam hic errantem forte sororem V., Acca soror V., sive sibi coniunx sive futura soror Tib., fratrem te vocat et soror vocatur Mart., quare non habeat quaeris, uxorem? habet sororem Mart., me vel sororem vel famulam voca (pravi Fajdra Hipolitu) Sen. tr.
b) sestra = sosužnja: Tert.
c) sestrinsko mesto: soror civitas Tert. (o Utiki).
d) (o podobnih ali povezanih stvareh) sestra oz. (v sl.) brat: soror dextrae (= levica) Pl., fessae succedit laeva sorori V. (Moret.), abiunctae paulo ante comae mea fata sorores lugebant Cat. bratje odstriženih las = ostali lasje, sopore caryotarum sorores Plin., iunctae nos sibi venimus sorores Mart., sorores veritatis Tert.; preg.: bonae mentis soror est paupertas Petr.

sortílego

palabra sortílega čarovna beseda
sortílego m vedeževalec, čarovnik

sōspes -pitis (etim. nedognana beseda)

I. pass.

1. dobro ohranjen, dobro zavarovan, nepoškodovan, neokrnjen, nedotaknjen, rešen, zdrav: sospes et superstes gnatus Pl., filium vivum salvum et sospitem vidi Pl., sospes incolumisque (sc. Caesar) Plin. iun., Hesperiā sospes ab ultimā H., sospites brevi in patriam restituant L., virginum matres iuvenumque nuper sospitum H., per me tutus sospesque fuisses O.; o stvareh oz. neživih subj.: vix una navis sospes ab ignibus H., domus sospes ab incursu O., sospes res publica Augustus ap. Suet.

2. srečen, ugoden (o stvareh): dies Pl., sospite cursu H. —

II. act. = rešujoč, kot subst.

1. m rešitelj: Enn. ap. P. F., quo sospite liber Enn. ap. Fest.;

2. f rešiteljica, Junonin vzdevek (Iuno Sispes star. = Sōspes): Sispitem Iunonem, quam vulgo sospitem appellant, antiqui usurpabant, cum ea vox ex Graeco videatur sumpta, quod est σώζειν Fest.

souche [suš] féminin štor, parobek; korenine rastline; kontrolni listek ali kupon, talon; figuré začetnik rodu, praded; rod; izvor; architecture temeljno zidovje; temelj dimnika (nad streho)

souche d'un chéquier talon čekovne knjižice
carnet masculin à souche(s) beležni blok s taloni
mot masculin de souche latine beseda latinskega izvora
de vieille souche iz starega rodu
dormir comme une souche spati ko ubit
faire souche imeti potomce
ne pas se remuer plus qu'une souche, rester comme une souche ostati nepremičen, ne se premakniti

spádati to belong (to)

to ne spada semkaj that is out of place here, that is beside the point, that is irrelevant
to ne spada k našemu predmetu this is alien to our subject, this has nothing to do with our subject
ta beseda ne spada semkaj this word is improperly used in this context (ali does not belong here)
to ne spada nikamor! that's neither here nor there!
to ne spada v mojo stroko this is not within my province (ali is not in my line)
on spada med naše najboljše odjemalce he is one of our best customers

specífičen (-čna -o) adj.

1. (poseben, svojevrsten) specifico, particolare:
beseda ima v tej zvezi specifičen pomen in questo contesto la parola ha un significato specifico
med. specifična bolezen malattia specifica
fiz. specifična teža peso specifico
fiz. specifična toplota calore specifico
fiz. specifični upor resistenza specifica

2. (značilen, tipičen) caratteristico, tipico, peculiare

specimen -inis, n (speciō -ere)

1. znak, znamenje, dokaz, jamstvo, poroštvo, primer, preizkus (preskus), preizkušnja (preskušnja): Plin., Val. Fl. idr., nunc specimen specitur, nunc certamen cernitur Pl., specimen ingenii, ingenui hominis, popularis iudicii Ci., qua in re non modo ceteris specimen aliquod dedisti, sed … Ci. si dal drugim dokaz (zgled), specimen animorum L., specimen animi prae se ferre L. očitno (z jasnimi dokazi) kazati (poteze) svojega duha, specimen iustitiae temperantiaeque primus dederat L., specimen prudentiae N., Solis avi specimen V. znak, da je sončni bog njegov ded, tellus … tale dabit specimen V. bo dopustila tako preskušnjo (ta poskus), hoc etiam in primis specimen verum esse videtur Lucr.

2. (v)zgled, vzor, lep primer, ideal: quom tute speculo es specimen maximum Pl., specimen temperantiae prudentiaeque, specimen humanitatis, salis, suavitatis, leporis Ci., specimen habuit haec civitas innocentiae Ci., num dubitas, quin specimen naturae capi debeat ex optima quaque natura Ci., servare antiquum specimen animarum L., specimen creandi, sationis et insitionis Lucr., cum … unicum antiquitatis specimen appellarent (sc. Agrippinam) T.

3. (o)kras, ponos, sijaj, blišč, dika: veteris domus Sen. tr., specimen antiquum imperii Sen. tr., specimen summum Amm., tibi specimen gloriosum arrogaris Ap. zelo se boš počastil.

Opomba: Beseda se je uporabljala samo v sg.

speciō (spiciō) -ere, spexī, (spectum) (indoev. kor. *spek̑- gledati okrog sebe, oprezati (oprezovati); prim. skr. spáśati, páśyati [on] vidi, spaṣṭáḥ viden, spáṭ, spáśaḥ oglednik, opazovalec, gr. σκέπτομαι (< *σπέκi̯ομαι], gledam (okrog sebe), opazujem, σκοπός oglednik, σκοπή, σκοπία oprezanje, oprezovanje, ogledovanje, straža, σκέψις, σκέμμα opazovanje, raziskovanje, razmišljanje, lat. -spex (v zloženkah au-spex, haru-spex), umbr. Speture = Spectōrī, speturie = spectōriae, lat. spectus, spectiō, spectō, spectāmen, spectābilis, spectābilitās, spectātiō, spectātor, speculum, speciēs, specimen itd., sl. paziti, stvnem. spehōn = nem. spähen oprezati) gledati, videti, zreti: Ca. ap. Fest. idr., avim de templo Naev., quos ubi rex epulo spexit de cotibus celsis Enn. ap. Fest., quo supercilio spicit Pl. tako zaničljivo nas gleda (ogleduje), nunc specimen specitur Pl. zdaj velja (je v teku, poteka) preizkušnja, speculum, quod in eo specimus imaginem Varr.

Opomba: Beseda je star. in se klas. uporablja le v zloženkah, npr. adspicio, conspicio idr.

spēs, spĕī, f (gl. spatium)

1. pričakovanje (česa ugodnega), up, upanje, nada, obet: Kom., Ca. ap. Gell. idr., spes est exspectatio boni Ci., falsa Ter., Ci., vera Ci. resnično (trdno) upanje, resnična (utrjena) nada, bona certaque Ci., vera, lentior L., summae spei adulescentes C. ali egregiae spei filia T. poln(a) upanja, nadepolni (nadepolna), quidquid vidit melius peiusve sua spe H. kot je upal, kakor je pričakoval, praeter spem Ci. ali ultra spem Iust. mimo pričakovanja, proti pričakovanju, nepričakovano, iznenada, praeter spem omnium L. ali contra spem omnium C. v nasprotju z upanjem (pričakovanjem) vseh, vsem nepričakovano, tum spem, tum metum ostendere (pred oči postavljati, kazati) Ci., partim spe, partim metu L. delno z obljubami, delno z grožnjami; s subjektnim gen.: qui spem Catilinae aluerunt Ci., summam spem civium superavit Ci.; z objektnim gen.: spes emptionis Ci. upanje na trajno veljavo nakupa, peccatorum Ci., extrema spes salutis C., spesque fuit generi mihi prima, secunda, nepotum O. in nadejal sem se najprej zeta, potem vnukov, in upal sem najprej na zeta, potem na vnuke, fenoris expugnandi L.; nam. gen. tudi z ad: spes ad ea temptanda L., ad resistendum Ci., L. Poseb. zveze: in spem arrepere H. zaradi prevare (s prevaro) upati na dediščino, in secundam spem scribere T. za drugega (drugovrstnega) dediča postaviti (prim. secundus heres pod secundus), spes sita est in aliquo, in aliqua re Ter., S. ali est in aliquo Ci. upanje (up, nada) stoji (sloni, temelji) na kom, na čem, pax fuit in spe Ci. upali so na mir, nadejali so se miru, quod nulla habeo in spe Ci. česar se ne nadejam, glede česar nimam prav nobenega upanja, id in optima spe pono Ci. to me navdaja z najboljšim upanjem (najboljšo nado), magnā ali in magnā spe esse Ci. ep. zelo (močno) upati, zelo (močno) se nadejati, de aliqua re nec nulla nec magna in spe esse Ci. glede kake reči ne pričakovati niti ničesar niti kaj velikega, spem alicui dare Ci. ali inicere Ci. ep. ali facere Ci. ep. da(ja)ti komu upanje, obuditi (obujati), vzbuditi (vzbujati) upanje; toda spem insperatam alicui dare Pl. nepričakovano komu izpolniti pričakovanje, nepričakovano komu uresničiti up(e), spem insperatam offerre alicui Pl. nepričakovano vzbuditi komu up(anje), nepričakovano (po)nuditi komu nado, non ante abscedimus quam spei nostrae finem captis Veis imposuerimus L. ne prej kot se nam izpolni pričakovanje (uresniči upanje) z osvojitvijo Vejev, spem habere Pl., Ci. ali spem tenere Pl. ali spe teneri (act. spes aliquem tenet) Ci. upati, nadejati se, gojiti up(anje), nado, živeti v upanju (nadi), pričakovati, obetati si kaj, spem ponere in aliquo, in aliqua re Ci., V., O. ali collocare in aliquo, in aliqua re Ci. up (upanje, upe) polagati (staviti) na koga, na kaj, spe duci Ci. upati, in spem adduci ali in spem venire Ci. ep., C. ali ingredi in spem Ci. ali spem affectare L., O. ali spem capere L. ali concipere Cu., O., Petr., Plin. iun. začeti upati, komu se vzbuditi upanje, spes agitare inanes O. gojiti prazne upe (nade), spem gerere Amm. gojiti (upanje, nado), spe niti Ci. ep. opirati se na up(anje), nado. Skladi: z ACI: Pl., Ter. idr., spero multa vos liberosque vestros in re publica bona esse visuros Ci., spe impetrari posse L., magnamque in spem veniebat … fore, uti pertinaciā desisteret C. in močno je upal, in zelo se je nadejal; redkeje s finalnim stavkom: spem afferunt, ut … fructus appareat Ci.; z de: spes est de argento Pl., quam (sc. spem) de eo iam puero habuerant Ci., hostes … de flumine transeundo spem se fefellisse intellexerunt C., bonam spem concipere de aliquo L. — Kot ljubkovalna, laskava beseda (laskavica): spes mea, o mea spes Pl. Pooseb. Spēs Náda, boginja upanja, ki je imela v Rimu več svetišč; njej na čast so obhajali praznik 1. oktobra: Pl. idr., recte etiam Spes a Calatino consecrata est Ci., ut primo pugnatum ad Spei (sc. aedem) sit aequo Marte L., triumviri … reficiendis aedibus Fortunae et matris Matutae … , sed et Spei extra portam L.

2. occ. pričakovanje (česa neprijetnega, neugodnega), bojazen, strah, skrb, zaskrbljenost: mala res, spes multo asperior S., contra spem suam S. česar (kakor) ni pričakoval, omnium spe celerius L. ali spe omnium serius L. hitreje, pozneje, kot so vsi pričakovali, cum … in mala iam spe proelium esset L. ko je bilo že pričakovati neugoden izid (razplet) spopada, ko se je bilo že bati, da se bo spopad končal neugodno, in spe Hannibali fuit defectio Tarentinorum L. Hanibal je upal na odpad Tarentčanov (Tarentincev), naufragii spes omnis abiit Lucan., spes nulla necis Stat.

3. meton. nada, up(anje), obet = predmet upanja, to, na kar kdo stavi svoje upanje, pričakovano (zaželeno) dobro, pričakovana (zaželena) dobrina: Q. idr., spem intercipere anni O. žetev, spem sine corpore amat O., spem vanam sequens O., spe potitur O. doseže, kar je želel, puppes, spes vestri reditus O., castra Argivom, vestras spes uritis V., spes o fidissima Teucrûm V. (o Eneju), per spes surgentis Iuli V., nati spes O., spes invidiosa procorum O. (o neki ženski), spem gregis reliquit V. = mlada jagnjeta, spes grexque V. = jagnjeta in ovce, spes gentis V. (o čebelah).

Opomba: V pl. se je klas. uporabljal le nom. in acc.; dat. in abl. pl. spebus šele pri Sid., Paul. Nol. in nekaterih drugih poznih piscih. Star. acc. sg. sperem: Non. (te obl. sicer ne izpriča); star. nom. in acc. pl. spērēs (od tod glag. spērāre): Enn. ap. Fest., star. abl. pl. speribus: Varr. ap. Non.

spīntria (spīnthria) -ae, m (beseda verjetno izhaja iz gr. σφιγκτήρ zapiralka, sfínkter (krožna mišica, ki zapira analno odprtino)) neke vrste nemoralnež, kurbir, vlačugar, „nastavljač“, sramodejec (= qui muliebria patitur seque aliis abutendum praebet): tuncque primum ignota antea vocabula reperta sunt sellariorum et spintriarum ex foeditate loci ac multiplici patientia T., sedem arcanarum libidinum, in quam undique conquisiti puellarum et exoletorum greges monstrosique concubitus repertores, quos spintrias appellabat Suet., spintrias monstrosarum libidinum aegre ne profundo mergeret exoratus, urbe submovit Suet, si vir fueris, non ibis ad spintriam Petr., libidinum genera quaedam invenit, ut spinthrias veterum [i]m[per]atorum vinceret Lamp.

spol² [ô] moški spol (-a …)

1. slovnični: das Geschlecht, der Genus
naravni spol natürliches Geschlecht
moški spol männliches Geschlecht, das Maskulinum
ženski spol weibliches Geschlecht, das Femininum
srednji spol sächliches Geschlecht, das Neutrum
beseda moškega/ženskega/srednjega spola das Maskulinum/Femininum/Neutrum

2.
glasba tonski spol Klanggeschlecht, Tongeschlecht

sprémen d'accompagnement

spremna beseda préface ženski spol
spremni list, spremno pismo saufconduit moški spol

sprémen (-mna -o) adj. accompagnatorio, di accompagnamento:
spremna beseda prefazione, postfazione
med. spremni pojavi fenomeni concomitanti
žel. spremne listine documenti d'accompagnamento
spremno pismo lettera d'accompagnamento, accompagnatoria

spurcus 3, adv. -ē (etim. nedognana beseda; prim. spurius) umazan, zamazan, nečeden, onečeden, omadeževan, nesnažen, (na)gnusen, gnusoben, grd: Luc. ap. Non., Plin., Isid. idr., res … spurcaeque gravesque Lucr., spurcus ager Col., quid est urinā spurcius? Gell., res spurcissima Varr. fr., tempestate spurcissimā Ci. ap. Non., spurcissimis tempestatibus Suet., spurcissima saliva Cat., humor spurcissimus Ap., quamvis sus in pabulatione spurce versetur Col.; v obscenem pomenu: tot noctes reddat spurcas Pl., abscondunt spurcas et monumenta lupas Mart.; čisto metaf. grd, grdobeseden, grdo govoreč, nizkoten, podel, umazan: Afr. ap. Non., Varr. ap. Non., homo Luc. ap. Ci., Dama H., meretrix Mart., nihil est te spurcius Mart., homo avarissime et spurcissime Ci., duo haec capita … taeterrima et spurcissima Ci., mors spurcissima Sen. ph., vita spurcissima Gell., quia in illam miseram tam spurce dixeris Ci., si quod eorum spurce factum proferemus Corn., spurcius nos … appellatione foedant Ca. ap. Plin., deinde perscribit spurcissime, quas ob causas fecerit Ci. ep.

Spurinna (Spurīna) -ae, m (etr. beseda; sor. z lat. spurius) Spurína, rimski priimek

1. prerokovalec iz drobovja, ki je Cezarja svaril pred 15. marcem: Ci., Val. Max., Suet.

2. Vestricius Spurinna Vestricij Spurina, lirski pesnik, državnik, vodja Otonove stranke l. 69 po Kr.: T., Plin. iun.

squāma -ae, f (etim. nezanesljivo pojasnjena beseda)

1. živalska luska, luskina: alias (sc. animantes) squamā videmus obductas Ci., tractu squamae crepitantis O.; o ribjih luskah: Plin., Cl.; o kačjih luskah: V., O.; o čebeljih luskah: V.; meton. riba: hoc pretium sqamam? Iuv.

2. metaf. (o stvareh, podobnih živalskim luskam)
a) o luskah oklepa: Sil. idr., Rutulum thoraca indutus aënis horrebat squamis V., duplici squama lorica V. z dvojno vrsto lusk; podobno: quem (sc. equum) pellis aënis … squamis auro conserta tegebat V.
b) okujina: squama ferri Cels., Plin. železna okujina, aeris ali Cypria Plin. ali aeris Cyprii Cels. bakrena (medena) okujina; squama aeris, uporabljana kot odvajalno sredstvo (klistir, dristilo): Cels.
c) specularium lapidum squama luska zemeljskega stekla: Plin.
d) squama milii prosena luska (luščina): Plin.
e) squama in oculis mrena na očeh: Plin.
f) „luskavost“ = neuglajenost, trdota, rodost: squama sermonis Celtici Sid.

squarrōsus 3 (iz *squ̯_ero-; beseda je morda (čeprav domnevno manj verjetno) povezana s sl. skrun, skruniti; Scaligerjeva domneva, da je beseda nastala po preoblikovanju iz *escharrōsus (kar naj bi bilo izpeljano iz gr. ἐσχάρα krasta na rani, éshara), je ovržena) krastav, grintav: P. F., baronum ac rupicum squarrosa, incondita rostra Luc., Lucilius: „varo]num ac rupicum squarr[osa incondita] rostra“ Luc. ap. Fest., squarrosos [ab eadem squamarum] … similitudine ait dic[tos, quorum cutis exsur]gat ob adsiduam inlu[viem … ] Fest.