Franja

Sinōpē -ēs, f (Σινώπη) Sinópa

I. mesto v Paflagoniji ob črnem morju, miletska kolonija, rojstni kraj kinika Diogena (zdaj Sinop): Ci., Mel., Plin., T. — Soobl. Sinōpa -ae, f: Ci. — Od tod

1. adj.
a) Sinōpēnsis -e sinópski: colonia Icti.; subst. Sinōpēnsēs -ium, m Sinópci, preb. Sinópe: L., T.
b) Sinōpicus 3 (Σινωπικός) sinópski: minium Cels.

2. subst.
a) Sinōpe͡us -ēi, m (Σινωπεύς) Sinópec, iz Sinópe: Pl., Cynicus (= Diogenes) O.
b) Sinōpis -idis, f (Σινωπίς) rdeča okra, rdečkasta prst, ki so jo uporabljali za barvanje: Vitr., Plin., P. Veg. —

II. grško mesto v Laciju, kjer so se naselili Rimljani; od takrat naprej se je imenovalo Sinuessa: Sinope dicitur Graeca urbs fuisse, Sinuessa deinde ab colonis Romanis appellata L.

siptachorās -ae, m ali siptachora -ae, f ali psitthachorās -ae, m siptáhora(s), psitáhora(s), indijsko ime drevesa, iz katerega se je cedila blagodišeča smola, imenovana electrum: arbores eas psitthachoras vocari, qua appellatione significetur praedulcis suavitas Plin. (novejše izdaje navajajo obl. acc. pl. psitthachoras).

Sīren -ēnis, acc. -ēna, f (Σειρήν)

1. Siréna, večinoma pl. Sīrēnēs -um, acc. -ēnēs in -ēnăs, f Siréne, (pri Hom. dve, pri poznejših piscih tri) Ahelojeve hčere, Prozerpinine družice pri igri; pozneje so si jih predstavljali kot ptice z dekliškimi glavami, ki so bivale ob južni obali Italije, vabile z omamnosladkim petjem mornarje k svojim klečem in jih tako ugonabljale; v sg.: Sil., Sen. tr., M.; metaf.: Cato grammaticus Latina Siren Poeta ap. Suet., nullam Sirena flagellis comparat Iuv. ne enači najlepšega sirenskega petja s pokanjem biča, vitanda est improba Siren, desidia H. zapeljivka; v pl.: Hyg., Sirenum cantus Ci., Sirenum voces … nosti H., Sirenas in antro esse puta O., Sirenum lacūs Pr., Sirenum scopuli V., O. ali Sirenum petrae Mel. otoki (kleči) Siren, trije skalnati otočki ob jugozahodni obali Kampanije med Surentom in Kaprejami (gr. Σειρηνοῦσσαι, v novejšem času imenovani Licosa, S. Pietro in la Galetta), Sirenum promunturium Plin. — Poznolat. soobl. Sīrēna -ae, f; v pl.: Tert., cantus Sirenarum Ambr., mortifera Sirenarum carmina Hier., scopuli Sirenarum M. — Od tod adj.
a) Sīrēnēus 3 (Σειρήνειος) sirénski = čaroben, čaroven: cantus Hier.
b) Sīrēnis -idis, acc. -ida, f sirénska: supra Sirenida rupem (= supra Sirenum scopulos) Prisc.
c) Sīrēnius 3 (Σειρήνιος) sirénski: scopuli Gell., Amm. —

2. sīrēnēs -um, f siréne, vrsta trotov (fuci): Plin.

sisura -ae, f (Pl.) in susurna (sisurna) -ae, f (Amm.) (tuj. σισύρα, σίσυρνα) grob kožuh, grobo krzno, groba krznena odeja, poseb. iz kozjih kož (kozin, kozlovine): nil[i]st macrum illud epicrocum pellucidum quasi sisuram (v novejših izdajah † iuream) esse ius decet collyricum Pl., ex tapete et σισύρα, quam vulgaris simplicitas susurnam appellat Amm., nec tabernaculum habuit praeter principem, cui tapete et σισύρα suffecerant pro tentorio Amm.

Sīsyphus (pesn. tudi Sīsyphos) -ī, m (Σίσυφος) Sízif

1. Ajolov (Eolov) sin, Salmonejev brat, kralj v Korintu, zloglasen hud in premeten razbojnik. Ubil ga je Tezej, v podzemlju pa ga je doletela obsodba, da mora večno valiti navkreber skalo, ki se vedno zakotali nazaj navzdol: Hyg., Pr., Serv. idr., Sisyphus versat saxum sudans nitendo neque proficit hilum Luc. fr. ap. Ci., Ulixi Sisyphique prudentia Ci., aut petis aut urgues ruiturum, Sisyphe, saxum O., vafer Sisyphus H. Od tod
a) adj. Sīsyphius 3 (Σισύφιος) α) Sízifov: Sen. tr., Serv., labores Pr., sanguine cretus Sisyphio O. = Odisej, ki je bil baje sin Sizifa in Antikleje; ta se je pozneje omožila z Laertom. β) = koríntski (ker je bil Sizif kralj v Korintu): opes O., Isthmos Sil., portus (= Corinthus) Stat.
b) patron. Sīsyphidēs -ae, m (Σισυφίδης) Sizifíd = Sizifov sin (= Odisej; gl. a) α)).

2. pritlikavec triumvira Antonija, ki so ga zaradi njegove premetenosti imenovali Sizif: H.

sobrīnus -ī, m (iz *su̯esrīnos, sor. s soror [iz *su̯esōr]; prim. sl. sestrin, lit. sesrynai bratranci, striniči) bratranec, sestrìč, strínič (strinìč), séstrnič, séstrnik, sestrânec, sestrânič: Ter., Dig., Tert., P. F. idr.; k temu fem. sobrīna -ae, f sestríčna, brátranka (bratránka), sestrán(k)a, strníčna: T., Dig., factum: quod [ego] aegre tuli: nam mihi sobrina Ampsigura tua mater fuit Pl.; sobrini sunt ex duabus sororibus, consobrini ex fratre et sorore Don., consobrini et sobrini Ci. prvi in drugi bratranci (sestriči).

socius 3 (iz *soqu̯ios, sor. s sequī; prim. skr. sákhā tovariš, (so)drug, prijatelj, ἀοσσέω pomagam, ἀοσσητήρ pomočnik)

I. adj.

1. združen, zvezan, povezan, v zvezi s kom (čim) bivajoč, skupen; v klas. prozi redko: consilia pacis et togae socia Ci., nocte sociā Ci. pod okriljem (senco, krinko) noči; večinoma pesn. in poklas.: hic (sc. Augustus) socium summo cum Iove nomen habet O., hic socias tu quoque iunge moras O. obotavljaj se skupaj z njo tudi ti, carpere socias vias O. skupaj iti, skupaj ubrati (ubirati) pot(a), socium regnum, socia spes, socia lingua, socius sermo, socius honor, socia dapes, socii penates, anni, ignes O., sanguis O. sorodna kri, sociis quid noctibus, uxor, anxia pervigili ducis suspiria curā? Stat., socia fontis amoenitate Plin., socia potestate Amm.

2. occ. po sklenjeni zvezi oz. zavezništvu združen, z(a)vezan, povezan, zavezniški: socii reges Ci., socii Carthaginiensium populi L., socia urbs L., civitas Ci., L., civitas Ubiorum socia nobis T. naša zaveznica, socia agmina V., socia classis O., timuit socias anxia Roma manus O. vojne z zavezniki, socia arma V., Sil., sociae cohortes T. (gl. spodaj II. 2. a.). —

II. subst.

1.
a) socius -iī, m tovariš, drug, sodrug, družabnik, družník, (so)déležnik, soudeleženec
b) socia -ae, f tovarišica, družica, družabnica, družníca, (so)déležnica, soudeleženka: sine sociis nemo quidquam tale conatur Ci., socium sibi adiungere S., hos castris adhibe socios V., hunc cape consiliis socium V., amissa sociorum pars O., ad eum interficiendum socios conquirit N., vacca et capella et ovis socii fuere leoni Ph. so se pridružile levu; z objektnim gen.: socius conciliorum tuorum Pl., socium et consortem gloriosi laboris amiseram Ci., laborum, periculorum meorum socius Ci. ep., huius consilii ne socium quidem habeo Ci. ep., neminem habeo culpae socium Ci. ep., socius amentiae scelerisque Ci., belli Ci. ep., socius regni Ci. ali regni socii Lucan. sovladar(ji), socii sceleris, insidiarum S., periculi socium habere L., socii laborum atque discriminum Cu., socii sacrorum O., cum sociis operum H., qui nos socias sumpserunt sibi Pl., vitae socia virtus Ci., addit se sociam V., sociasque sorores impietatis habet O., sociae doloris casusque tui Ap.; o krvnem sorodstvu: socius generis O. ali sanguinis O. sorodnik po krvi = brat; o zakonu: lectus socius O. izvoljeni (so)drug, tori socius O. soprog, socia tori O. soproga, socia generisque torique O. sorodnica po krvi (= sestra) in soproga, tudi samo socia = soproga: singuli multas uxores habent, nulla pro socia obtinet S. nobena ne velja za pravo zakonsko družico; metaf.: ulmus cum socia vite O.

2. occ.
a) socius -iī, m zaveznik, združenec, zavezanec: cuius maiores huic populo socii semper fuerunt Ci., bellum sociorum Ci. zavezniška vojna, vojna z zavezniki, (sc. Helvetii) Boios … receptos ad se socios sibi adsciscunt C., exercitus praedator ex sociis S. vojska pleniteljica zavezniškega ozemlja, magis indignemini bonis ac fidelibus sociis tam indignas iniurias … fieri L., socii Atheniensium N., socii foederatique Cu.; v času republike so za Rimljane socii italski zavezniki zunaj Lacija; od tod: socii et Latini Ci., L., socii et nomen Latinum ali socii nomenque Latinum ali homines Latini nominis et socii Italici S., socii ac nominis Latini L.; toda: socii nominis Latini ali socii Latini nominis L. latinski (lacijski) zavezniki, ki so od nekdaj uživali posebej ugleden položaj med rimskimi zavezniki; ko pa so po zavezniški vojni (od l. 91 do 88) italska ljudstva dobila rimsko državljanstvo, je izraz socii pomenil zavezniška ljudstva zunaj Italije: socii et exterae nationes Ci., (sc. Pompeium) unum ab omnibus sociis et civibus ad id bellum imperatorem deposci Ci., ad expilandos socios diripiendasque provincias Ci.; tako tudi: XXVI socias (= sociorum = zunajitalskih zaveznikov) cohortes tramittit T.; socius et (atque) amicus ali socius amicusque populi Romani Ci., S. idr. „zaveznik in prijatelj rimskega ljudstva“, častni naslov, ki so ga Rimljani podeljevali tudi tujim vladarjem; metaf. socius združenec (o živalih): iugales socii Sil. (o konjih).
b) trgovski tovariš ((so)drug), družabnik, partner, kompanjon: Corn. idr., rei pecuniariae Ci., socium fallere, qui se in negotio coniunxit Ci., socium fraudare Ci., quare quidem socium tibi eum velles adiungere, nihil erat Ci., fundum emptum habere cum socio Ci.; kot jur. formula: pro socio „za trgovskega družabnika“ = „zoper sleparskega trgovskega družnika“, npr. iudicium pro socio Ci. sodna preiskava (pravda) o nezvestobi (nepoštenosti, sleparstvu, goljufanju, prevari) trgovskega družabnika, pro socio damnari ali condemnari Ci. zaradi nepoštenosti do trgovskega družabnika, zaradi prevare (goljufanja, sleparjenja) trgovskega družabnika (objektni gen.).
c) pl. sociī -ōrum, m (pūblicānī) (z)družba, združenje, zadruga, zveza rimskih glavnih ali državnih davčnih zakupnikov: socii Bithyniae Ci. ep., sociorum tabulae Ci., hoc ergo adulteratur minimum in officinis sociorum Plin.
d) sociī nāvāles, gl. nāvālis.
e) socius rokodelski pomočnik: socius opificis Macr.

Opomba: Gen. pl. tudi sociûm: Pl., L., V. idr.

socrus -ūs, f (socer; gl. to besedo) tašča, starejše svekrva: Ter., Mart., Iuv. idr., apud Dineam, quae tum ei mulieri socrus erat Ci., socer et socrus Icti., socrus magna Dig. stara tašča = babica ali stara mati moje (tvoje itd.) soproge; preg.: premit invisam socrus iniqua nurum O. — Soobl. (na napisih) socera in sinkop. socra -ae, f; toda: socrus non socra Prob.

Sodoma -ōrum, n (Σόδομα) Sódoma, mesto v Palestini: Tert. Od tod

1. adj.
a) Sodomīta -ae, m, f sódomski: arbores Aug., cinis, libido Prud.; pl. subst. Sodomītae -ārum, m (Σοδομῖται) Sódomci, Sodomíti, preb. Sódome: Prud.
b) Sodomītānus 3 sódomski, sodomitánski: Eccl.; pl. subst. Sodomītānī -ōrum, m = Sodomītae Sódomci, Sodomíti, Sodomitán(c)i, preb. Sódome: Eccl.
c) Sodomīticus 3 (Σοδομιτικός) sódomski: Eccl.

2. sodomia -ae, f sodomíja: Eccl.

sōlipūga -ae, f solipúga = bela strupena mravlja, v Betijski Hispaniji imenovana salpūga (od tod je ljudska etim. oblikovala lat. obl. solipuga): solipugas Cicero appellat, salpugas Baetica Ci. ap. Plin., citra Cynamolgos Aethiopas late deserta regio est, a scorpionibus et solipugis gente sublata Plin., et leguminibus innascuntur bestiolae venenatae, quae manus pungunt et periculum vitae adferunt, solipugarum generis Plin. — Soobl.

1. sālpūga (po nekaterih izdajah sōlpūga) -ae, f: quis calcare tuas metuat, salpuga, latebras? et tibi dant Stygiae ius in sua fila sorores Lucan.

2. sōlipūgna -ae, f: solipugna, genus bestiolae maleficae quod acrius concitatiusque fit fervore solis, unde etiam nomen traxit Fest., P. F. (prim. sālpuga).

sophistēs -ae, m (tuj. σοφιτής) sofíst, učitelj retorike in filozofije za plačilo; pogosto = lažni modrijan, lažimodrijan, kvazimodrijan, tenkoumnik, zvitomislec, pretkanec, prebrisanec, bahač, širokoustnež, nastopač: Ci., Iuv., Q. idr. — Lat. soobl. sophista -ae, m: Ap., Gell., Hier., Sid. idr., es, ait quidam, senium atque, insulse, sophista Luc. ap. Don. (z voc. sophista).

Sōsia -ae, m (Σωσίας) Sózias, grško suženjsko ime: Pl., Ter., Ci., Corn. — Soobl. Sōsiās -ae, m: Aus.

Spānus 3 (poznejša okrajšana obl. za Hispānus) spánski (= hispánski): Cael., Non., Plin. Val. Od tod subst.

1. Spānus -ī, m Spánec (kolekt.) = (Hispánec): Arn.

2. Spānia -ae, f Spánija, Spánsko (= Hispánija, Hispánsko): Vulg. in poznolat. pisci; od tod adj. Spāniēnsis -e spán(ij)ski (= hispán(ij)ski): ecclesia Aug.

sparteus 3 (spartum) bódaličji, iz bódalice narejen ali izdelan: Pac. ap. Fest., Don., funes Ca., Col., taenia, helcium Ap., solea Col. = subst. spartea -ae, f (sc. solea): Col., P. Veg.

speculātīvus 3 (speculārī) razmišljevalen, premišljevalen, spekulativen, teoretičen; kot subst. speculātīva -ae, f (sc. philosophia) spekulativna (teoretična, kontemplativna) filozofija, spekulativno (razmišljevalno, teoretično) modroslovje (naspr. actīva): Cass.

speculātōrius 3 (speculātor) opazovalski, opazovalen, izvidniški, ogledniški, ogleduški, za opazovanje (ogledovanje, izvidnico) namenjen (pripraven, primeren): navigium C. ali navis L. izvidniška (ogledniška) ladja, ladja opazovalka, (starejše) ladja priznanjalka, stražnica = subst. speculātōria -ae, f (sc. navis) izvidniška (ogledniška) ladja: L.; caliga Suet. ogledniški (izvidniški) škorenj (nizki škorenj, ki so ga nosili izvidniki (vojaški ogledniki)) = subst. speculātōria -ae, f ogledniški (izvidniški) škorenj: Tert.

spēlunca -ae, f (izpos. iz gr. subst. σπῆλυγξ -υγγος s prvotnim pomenom „zračna odprtina, zračna jama“) votlina, duplina (duplja, duplo), špilja, jama: O., Pr., Val. Fl., Lact., Macr. idr., iam decimum annum in spelunca iacet Ci., spelunca Caci V., spelunca alta vastoque immanis hiatu V. — Kot nom. propr. Spēlunca -ae, f Spelúnka (Duplína), ime Tiberijevega podeželskega dvorcu pri Teracini: Plin., Suet., T.

Sperchēos (V.), Sperchēus (L.), Sperchīos (O., Mel., Plin., Stat.) Sperchīus (Stat. z voc. Sperchīe) -ī, m (Σπερχειός, še danes z enakim imenom) Sperhêj, Sperhíj, reka v južni Tesaliji, ki izvira na Pidn(os)u in se izliva v Malijski zaliv. Od tod

1. adj. Sperchēis -idis, f sperhêjska, Sperhêjeva: undae, ripae O.

2. subst.
a) (nom. propr.) Sperchīae -ārum, f Sperhíje, mesto v dolini Sperheja: L.
b) (pesn.) Sperchīonidēs -ae, m Sperhioníd, Posperhêjevec = prebivalec ob Sperheju: O.

spērō -āre -āvī -ātum (spēs)

1. (koga, kaj ali kaj ugodnega) pričakovati, upati na kaj, glede česa, nadejati se česa, gojiti up(anje), nado na kaj, glede česa, živeti v up(anj)u (nadi) na kaj, glede česa, pričakovati kaj, obetati si kaj (naspr. metuere, timere); abs.: sperat quidem animus Pl., ut neque accusator timere neque reus sperare debuerit Ci., ego sperare non destiti Ci. ep., bene ali recte sperare Ci. nadejati se (česa) dobrega, upati na kaj dobrega, recte spero Ter. upravičeno upam = vdalo se bo; kot vrinjeni stavek: spero Pl., Ter., Ci., ut spero Ci., N. ali quemadmodum spero Ci.; z de: de otio nostro spero iam Ci. ep., de (od) eo bene sperare N. nadejati se česa dobrega, upati na kaj dobrega; z obj. v acc.: deos teque Pl. upati na bogove in tebe, zaupati v bogove in vate, provinciam, pacem, meliora Ci., ab aliquo victoriam C., omnia ex victoria C., ne mortem quidem honestam S. fr., quod sapienter speravimus Col., quartanam sperantibus aegris Iuv. da mrzlico preležijo in da pritisne le vsak četrti dan; v pass.: plures nuntii sperabantur T., Germani, qui ab ipsis sperentur T., quo mitius imperium Romanum speraretur T., spem speratam obtulisti mihi Pl. gojeno nado, up, ki sem ga gojil, sperata libertas Ci. ali gloria Ci. ep., L. ali praeda C., favor speratus H.; z dvojnim acc.: quem praecipuum adiutorem speraverat Suet. na čigar pomoč se je bil prav posebej zanašal; z ACI, nav. fut.: Pl., Ter. idr., hanc sibi rem praesidio sperant futuram Ci., ex quibus sperant se maximum fructum esse capturos Ci., sperare pro eius iustitia, quae petierint, impetraturos C., sperans facile eum occasurum S., sperat se absolutum iri Ci.; (po gr. skladu): visura (= se visuram esse) et quamvis numquam speraret Ulixen Pr.; elipt.: qui … semper amabilem (sc. te fore) sperat H.; inf. fut. opisan: spero fore, ut contingat id nobis Ci.; v pass. skladu: legiones secuturae sperabantur T., plurimae gentes collaturae capita sperabantur Amm.; redkeje z inf. pr. pri istodobnem (sočasnem) dejanju, pri glag. posse pa vedno: Pl., Ter. idr., spero ex hoc ipso non esse obscurum Ci., quae volumus, reliquos sentire speramus C., magnitudine poenae reliquos terreri sperans C., mala mea cum tuis bonis misceri sperem S. fr., satis sperare perbrevis aevi Carthaginem esse L., sperabat se comparare salutem Corn., desine fata deûm flecti sperare precando V., neque ego hanc abscondere furto fugam speravi V., speravit explere se numerum posse C.; še redkeje z inf. pf. pri preteklem dejanju: Pl., Ter., Sen. ph. idr., de nostra Tullia spero cum Crassipede nos confecisse Ci. ep., quorum mentes nondum ab superiore bello resedisse sperabat C., mirifice sperabat se esse locutum Cat.; neklas. s finalnim stavkom: Sen. rh., Sen. ph., Iust. idr., quoniam, ut salvum vellent tyrannum, sperare non poterat L. — Od tod subst. pt. pf.
a) sperātus -ī, m in spērāta -ae, f (o zaročencih) zaželeni, zaželena, ljubi, ljuba, zaročenec, zaročenka, ženin, nevesta: mecum speratum adducere Afr. ap. Non., sperata, salve Pl., speratam suam uxorem petiit Hyg., habent speratas Arn.; tudi o zakoncih: Amphitruo uxorem salutat laetus speratam suam Pl.
b) spērāta -ōrum, n gojene želje, gojena nada, gojen(i) up(i): potiri sperata L. svoje upe videti uresničene, contra ali praeter sperata Amm.

2. occ. (kaj neugodnega) pričakovati, zavedeti (zavedati) se, ovesti (ovedeti) se česa, domnevati kaj, bati se česa: Pl., Ter., Afr. ap. Char. idr., sin a vobis, — id quod non spero, — deserar Ci., haec iam mihi speranda fuerunt V., hunc ego si potui tantum sperare dolorem, et perferre … potero V., si genus humanum et mortalia temnitis arma, at sperate deos memores fandi atque nefandi V., sperare aliquod in Africa bellum Fl.; z ACI: haec spero vobis molesta videri Ci., mene efferre pedem, genitor, te posse relicto sperasti … ? V., non speravi te sequi Stat., exstinguine mea speravi te posse manu? Val. Fl.; v pass.: quae (sc. inedia) per multas difficilesque causas iam adfore sperabatur Amm.

sphaera (sphēra) -ae, f (tuj. σφαῖρα)

1. krogla, obla (čisto lat. pila, globus): Ca. idr., conum tibi ais … pulchriorem quam sphaeram videri Ci.

2. nebesni svod, nebesna krogla, sfera, starejše nebesno oblo: Macr. idr., Archimedes lunae, solis, quinque errantium motum in sphaeram illigavit Ci.

3.
a) žoga: Italica Cael., sphaerae ludus Cael.
b) krogla v rokah kipov: Amm.

4. krožni tek, kroženje, krožni tir, krožnica, órbita planetov (premičnic): habent igitur suam sphaeram stellae inerrantes Ci.

5. popis gibanja zvezd: barbarica Serv.

6. vesoljsko (nebesno) telo (zemlja, nebo idr.): M., Macr.

Opomba: Prud. meri napačno: sphĕra.