Franja

Zadetki iskanja

  • pávza pause ženski spol ; (v šoli) récréation ženski spol ; (šport) relâche ženski spol ; (glasba) pause ženski spol , silence moški spol , repos moški spol ; (na televiziji, radiu) intervalle moški spol ; (v kinu, gledališču) entracte moški spol

    imeti pavzo être en récréation
    napraviti pavzo (pri delu) faire une pause, se donner relâche
    z dolgimi pavzami avec de longs intervalles
    brez pavze sans repos ni cesse
    (glasba) celinska pavza pause ženski spol
    polovična pavza demipause ženski spol
    četrtinska pavza soupir moški spol
    osminska pavza demi-soupir moški spol
    šestnajstinska pavza quart moški spol de soupir
  • péd(enj) palmo m

    ped za pedjo palmo a palmo
    niti za ped se ne umakniti no retroceder ni un palmo
  • perzijska muca stalna zveza
    (o pasmi mačk) ▸ perzsamacska
    Tudi v dnevni sobi ni nikogar, samo družinska perzijska muca se v fotelju leno preteguje. ▸ A nappaliban sincs senki, csak a család perzsamacskája nyújtózkodik lustán a fotelben.
  • pès (psà) m

    1. cane:
    pes cvili, laja, renči il cane guaisce, abbaia, ringhia
    dražiti psa stuzzicare il cane
    voditi psa na vrvici portare il cane al guinzaglio
    ugriznil ga je pes è stato morso da un cane
    pes maha z repom il cane scodinzola
    biti lačen kot pes avere una fame da lupi
    biti pokoren, vdan, zvest kot pes essere docile, attaccato, fedele come un cane
    pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
    pren. oditi kot potepen pes andarsene con la coda fra le gambe
    ozmerjati koga kot psa fare una bella sgridata a qcn., strapazzare qcn.
    preganjati kot psa perseguitare come cani
    pretepsti kot psa picchiare selvaggiamente
    zebe me kot psa ho un freddo cane
    pozor, hud pes attenti al cane
    čistokrvni pes cane di razza
    hišni pes cane domestico
    lavinski pes cane da soccorso
    lovski pes cane da caccia
    pastirski pes cane pastore
    potepuški pes cane randagio
    službeni pes cane poliziotto
    pes čuvaj cane da guardia, mastino
    lov. pes sledec cane da seguito

    2. (v medmetni rabi)
    ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel mi venga un accidente se non sono capace di farlo anch'io
    pes vedi, od kod se je nenadoma vzel chissà da dove è capitato

    3. (v povedni rabi izraža zelo nizko stopnjo)
    morala je na psu il morale è bassissimo
    hrana je pod psom si mangia da cani
    vedeti, kam pes taco moli mangiare la foglia, capire l'antifona
    vreme, da bi se še pes obesil un tempaccio
    nisi vreden, da te pes povoha sei proprio un buono a nulla
    česa še psu ne privoščiti non augurare qcs. neppure al più acerrimo nemico
    pog. priti na psa fallire, fare bancarotta; rimanere, essere ridotto al verde
    gledati se kot pes in mačka essere come cane e gatto
    počutiti se kot pes v cerkvi essere fortunato come i cani in chiesa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zool. leteči pes pteropo (Pteropus)
    zool. morski pes pescecane, squalo
    zool. prerijski pes cane delle praterie, cinomio (Cynomis ludovicianus)
    astr. Veliki pes Cane Maggiore
    zool. psi canidi (sing. -e) (Canidae)
    PREGOVORI:
    dosti psov je zajčja smrt chi ha nemici non s'addormenti
    izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese ogni scusa buona, purché valida
    ne budi psa, ki spi non svegliare il cane che dorme
    pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
    enkrat z betom, drugič s psom vivere nell'abbondanza, poi nella miseria
  • píka (-e) f

    1. punto, macchia, macchiolina

    2. lingv. punto, puntino:
    tri pike puntini
    pren. narediti, postaviti piko na i mettere il punto sulla i
    (v medmetni rabi) tako bo, kot pravim, in pika sarà come dico io, punto e basta!

    3. vet. pipita (tudi ekst.):
    imeti piko na jeziku avere una pipita sulla lingua

    4. pog. (točka) punto:
    šport., šol. boriti se za pike lottare, battersi per i punti
    blago in živila na pike stoffa, alimentari a punti (della tessera)

    5. pren. (zelo majhna količina) soffio, nonnulla:
    za piko je manjkalo, da ga ni povozil mancò un soffio che non lo mettesse sotto
    do pike proprio tutto

    6. mat. punto:
    decimalna pika punto decimale

    7. muz. punto (di valore)

    8. tekst. pallino, pois
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. imeti piko na koga, imeti koga na piki portare odio, astio a qcn., avercela con qcn., prendere di mira qcn.
    kozm. lepotna pika neo
    tisk. rastrska pika punto del retino
  • píka punto m ; (pikica) mota f

    gnojna pika pústola f
    pika na i el punto sobre la i
    imeti kóga na piki no poder tragar a alg; vejar a alg; fam tener a alg atravesado; no poder ver a alg ni pintado; fam tener fila a alg
  • Pika Nogavička stalna zveza
    1. (literarni lik) ▸ Harisnyás Pippi
    Najbrž ga ni otroka, ki ne bi poznal nagajive književne junakinje Pike Nogavičke. ▸ Valószínűleg nincs olyan gyerek, aki ne ismerné a huncut irodalmi hősnőt, Hosszúharisnyás Pippit.

    2. (pogumna in neodvisna ženska) ▸ Harisnyás Pippi
    Neoliberalna logika ne zahteva Pike Nogavičke, ki bi mislila s svojo glavo, temveč tisto, ki bo upoštevala družbena pričakovanja. ▸ A neoliberális logika nem saját fejükkel gondolkodó Harisnyás Pippiket, hanem a társadalmi elvárásoknak megfelelő nőket követel.
  • pípa (vodovodna) tap; (za kajenje) pipe

    kratka pípa iz gline short clay pipe
    pípa miru pipe of peace, peace pipe, calumet
    pokrov (cev) pípe pipe lid (pipe stem)
    kaditi pípo to smoke a pipe
    moja pípa še ni ukajena my pipe is not yet seasoned
    nabasati pípo to fill one's pipe
    pípa za toplo vodo hot (-water) pipe
    odpreti (zapreti) pípo to turn the tap on (off)
    nastaviti pípo pri sodu to tap (a barrel)
  • pisánje écriture ženski spol , action ženski spol d'écrire, manière ženski spol d'écrire ; (umetnost) art moški spol d'écrire ; (pismo) écrit moški spol , lettre ženski spol

    pisanje na stroj dactylographie ženski spol
    obtičati pri pisanju rester au bout de la plume
    on ni prijatelj pisanja (pisem) il n'est pas très écrivassier
  • písati to write; (beležiti) to take down, to make a note (of), to make notes, to note down, to set down; (črkovati) to spell

    písati po nareku to write from dictation
    napačno písati besedo to misspell a word
    písati čistopis to make a fair (ali clean, final) copy
    písati koncept to write out a rough draft (ali copy)
    písati čitljivo (nečitljivo) to write legibly (illegibly)
    písati knjige to write books, to be an author
    ona lepo piše she writes a nice (ali good, bold) hand
    on grdo, nečitljivo piše he writes a cramped (ali niggling) hand
    písati note to copy out music
    písati na stroj to typewrite, to type
    še enkrat, ponovno písati to rewrite
    pravilno písati besedo to spell a word correctly
    kako se piše ta beseda? how do you spell this word?
    ta beseda se piše z -i- this word is spelt with an -i-
    slabó písati to write badly, to scrawl
    on ne piše, ampak čečka he writes an awful scrawl
    písati pismo s črnilom to pen a letter
    písati beležko s svinčnikom to jot down a note in pencil, to pencil a note
    kako se pišete? what is your name?
    kako pišete svoje ime? how do you spell your name?
    pisal se je Brown kot ti he was surnamed Brown like you
    obsežno, podrobno písati to write extensively, in detail
    písati o slovstvu to write on literature
    písati v običajni pisavi to write longhand
    písati stenografsko to write shorthand
    ne zna ne písati ne brati he is illiterate (ali analphabetic)
    piši mi par vrstic (ob priložnosti)! drop me a line (occasionally)!
    že dva tedna mi ni pisal I haven't heard from him for a fortnight (že pet tednov these five weeks)
    písati komu v dobro to put down to someone's credit
    dal mi je, reci in piši, 8 tolarjev he gave me precisely 8 tolars
    piši me v uho! (žargon) go and fly a kite!, let me alone!, leave me in peace!
  • písati écrire ; (knjigo) composer ; (članek) rédiger ; (račun) dresser, établir ; (na pisalnem stroju) dactylographier , familiarno taper

    pisati si échanger des lettres, être en (ali tenir) correspondance avec quelqu'un, correspondre avec quelqu'un, écrire
    pisati čitljivo, debelo, drobno, nečitljivo, tekoče écrire lisiblement, gros, petit (ali fin, menu), illisiblement, couramment
    pisati na čisto mettre au net (ali au propre)
    pisati s črnilom, s kredo, z nalivnikom, z roko, s strojem écrire à l'encre, à la craie, avec un stylo(graphe), à la main, à la machine
    pisati v dobro (komercialno) porter à l'actif
    pisati francosko écrire en français
    pisati z lahkoto écrire avec aisance
    pisati z malimi, velikimi črkami écrire en minuscules, en majuscules (ali capitales)
    pisati po nareku écrire sous la dictée
    pisati zelo nečitljivo écrire comme un chat (ali à la diable), griffonner
    pisati note écrire de la musique
    pisati pravilno, nepravilno écrire sans fautes, avec des fautes
    pisati v prozi, v verzih écrire en prose, en vers
    pisati v dobrem slogu écrire de bonne encre, avoir un bon style (ali du style)
    pisati na šolsko tablo écrire au (ali sur le) tableau (noir)
    pisati s tiskanimi črkami écrire en script
    pisati kar komu sproti pride na misel écrire au courant de sa plume
    lepo pisati (pisava) avoir une belle plume (ali écriture)
    slabo pisati (slogovno) écrire mal, familiarno écrivailler
    dolgo časa mi ni pisal il a été long à m'écrire
    pišite mi kaj o sebi donnez-moi de vos nouvelles
    to si pišite za uho soyez averti!, tenez-vous-le pour dit!
    kako se pišete? quel est votre nom?
  • písniti (-em) perf. fiatare; dire, raccontare:
    glej, da nikomur ne pisneš non fiatare!, acqua in bocca!
    ves dan ni niti pisnil non ha aperto bocca tutto il giorno
  • píškav worm-eaten; rotten

    píškav izgovor a sorry excuse
    píškavo vreme bad weather
    to ni píškavega oreha vredno I don't give a fig for it
  • píškav creux, véreux, piqué; mauvais

    piškav oreh noix ženski spol creuse
    piškavo sadje fruits moški spol množine véreux
    piškavo vreme mauvais temps
    piškavi zobje dents ženski spol množine mauvaises (ali creuses)
    to ni vredno piškavega oreha cela ne vaut pas un fétu
  • píškav (-a -o) adj.

    1. tarlato

    2. (droben) minuto

    3. (slaboten) debole

    4. (gnil) guasto, marcio:
    piškavi zobje denti guasti

    5. (ničvreden) senza valore

    6. (majhen) piccolo, modesto

    7. (nepomemben) insignificante
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    to ni vredno piškavega oreha non vale un fico secco
    piškavo vreme brutto tempo, tempo piovoso
  • pláčan paid; salaried

    preveč pláčan overpaid
    vnaprej pláčan paid in advance
    pláčan od (= podkupljen) bribed, in the pay of
    slabo pláčan underpaid, poorly paid
    pláčan v gotovini paid in cash
    dva tedna plačanega dopusta two weeks' holiday with pay
    je kruh pláčan? has the bread been paid for?
    dobro pláčano delo well paying job
    pláčano (mezdno) delo paid work
    dolg še ni pláčan the debt is not cleared off yet
    biti pláčan (najet) od koga to be in the pay of someone
    pláčano! (na račun) settled, paid, discharged in full
  • pláčati to pay

    pláčati v gotovini to pay cash (down), to pay ready money, (takoj) (žargon) to pay on the nail
    vnaprej pláčati to prepay, to pay in advance
    pláčati račun to settle (ali to balance, to square) an account, to pay one's score, to pay one's reckoning
    pláčati menico to honour a bill
    ne pláčati to leave unpaid
    pláčati v obrokih to pay by instalments, (v majhnih obrokih) to pay by driblets
    pláčati v naturalijah to pay in kind
    preveč (premalo) pláčati za delo to overpay (to underpay)
    predragó, mastno pláčati to pay through the nose
    pláčati previsoko ceno to pay a fancy (ali an exorbitant, an extortionate) price, to pay through the nose
    preveč pláčati za blago to be overcharged
    ogromno, debelo pláčati to pay a fantastic price
    plačati račun, stroške za druge (figurativno) to pay the piper
    takoj pláčati to pay cash on the spot, to pay spot cash, to pay cash on the nail
    pláčati ob prejemu to pay cash on delivery
    preveč sem plačal I was out of pocket, I was overcharged
    pláčati za nazaj to repay, to refund, to reimburse
    pláčati do zadnjega tolarja (pare) to pay to the last farthing
    pláčati stroške to pay (ali to defray) expenses
    pláčati pred rokom to anticipate payment
    pláčati globo to pay a fine
    pláčati upnikom to settle with one's creditors
    pláčati komu njegove usluge to reward someone for his services
    toliko ne morem pláčati I cannot afford it
    za to je treba pláčati carino (ni treba pláčati carine) this is dutiable (dutyfree)
    ne morem pláčati I am unable to pay, I am insolvent
    vedno sem ti točno plačeval I have always paid you on the nail
    plačal sem mu buteljko vina I treated him to a bottle of wine
    kdo bo plačal zapitek? who will stand treat?
    vsak od naju bo plačal zase we'll each pay his own share, we'll go dutch
    za uro sem plačal urarju 50 funtov I paid (ali I gave) the watchmaker fifty pounds for my watch
    zmago je plačal s svojim življenjem he paid with his own life for the victory
    dragó sem jim plačal za to they made me pay through the nose for it
    to mi boš plačal! (figurativno) I'll see you pay for this!, you shall smart for this!
    pláčati milo za drago to pay in kind, to repay tit for tat, to get one's own back, to have one's revenge (on), to get even (with)
    kdor muziko plačuje, tudi ukazuje (figurativno) who pays the piper calls the tune
    natakar, plačati, prosim! waiter, the bill, please!
  • plazovit pridevnik
    (o veliki verjetnosti plazov) ▸ földcsuszamlás-veszélyeztetett, földcsuszamlás-veszélyes
    plazovit teren ▸ földcsuszamlással veszélyeztetett terep
    plazovito pobočje ▸ földcsuszamlás-veszélyes hegyoldal
    plazovito območje ▸ földcsuszamlás veszélyeztetett terület
    Če se bomo lotevali gradnje, bomo morali skrbno preveriti, ali izbrana lokacija ni na poplavnem ali plazovitem območju. ▸ Ha építkezésbe kezdünk, gondosan ellenőriznünk kell, hogy ne árvízveszélyes vagy földcsuszamlással veszélyeztetett területen legyen a kiválasztott helyszín.
  • pleníca (-e) f pannolino, fascia:
    pren. ni še dolgo, kar je plenice močil ieri era ancora un bambino
    pren. zlesti iz plenic maturare, diventare autonomo
    pren. biti še v plenicah essere ancora in fasce, agli esordi
  • plenilski kapitalizem stalna zveza
    ekonomija (izkoriščevalska oblika kapitalizma) ▸ vadkapitalizmus
    To seveda ni bil tržni kapitalizem, to je bil plenilski kapitalizem, ki je deformacija tržnega gospodarstva. ▸ Ez természetesen nem piaci kapitalizmus volt, hanem vadkapitalizmus, ami a piaci gazdaság vadhajtása.