Franja

flood¹ [flʌd] samostalnik
poplava, potop, plima, valovi, ploha
figurativno obilje
poetično morje, reka

the Flood vesoljski potop
the tide is at the flood plima je na višku, voda narašča
flood and field morje in kopno
to come in a flood biti zelo številen
flood of tears potok solza
to be in floods of tears topiti se v solzah
flood of words ploha besed, puhlo besedovanje

floor¹ [flɔ:] samostalnik
tla, pod, dno; nadstropje; sejna dvorana; prizorišče v filmskem ateljeju; proizvodnja filma; najnižja meja (plače, dnevnice)

to ask for the floor oglasiti se k besedi
the film goes on the floor začenja se snemanje filma
the film is on the floor film se snema
floor show zabavni program, ki se predvaja med gledalci
floor price najnižja dopustna cena
to get (ali have, ameriško take) the floor imeti besedo (v parlamentu)
to give the floor dati besedo
ground floor, ameriško first floor pritličje
on the first (ameriško second) floor v prvem nadstropju
French floor parket
inlaid floor okrasni parket
to take the floor plesati
sleng to wipe the floor with s.o. uničiti, popolnoma premagati koga

fluctuō -āre -āvī -ātum (fluctus)

I.

1. valove gnati, valoviti, valovati: fluctuare video vehementer mare Pl.; pren. valovito (nemirno) gibati se, valiti se sem in tja: Arn., ut … fluctuet aër Lucr., late fluctuat omnis aere renidenti tellus V. miglja, se svetlika, fluctuat Zephyro seges Sen. tr., turba fluctuans T., populus fluctuans Gell.

2. metaf. strastno vzkipeti, o osebah: vzrojiti, rohneti, besneti, nunc fluctuat ira intus V., (Dido) magno irarum fluctuat aestu V. (v Didoni) vse vre od silne jeze, magnis curarum fluctuat undis Cat. —

II.

1. biti gnan (premetavan) po valovih (v sl. bolje act.), pluti: quid tam commune quam mare fluctuantibus? Ci., quadriremem in salo fluctuantem reliquerat Ci., quaedam insulae semper fluctuant Plin.

2. metaf. omahovati, neodločen biti: acies fluctuans L., Cu., fluctuanti similis acies erat L.; o duhu, osebah: fluctuat animus Pl., fluctuat incertis erroribus ardor amantum Lucr., mens animi, (tantis fluctuat ipsa malis) Cat., in suo decreto fl. Ci., animo nunc huc, nunc fluctuat illuc V., fluctuante rege inter spem metumque L., fl. inter varia consilia Sen. ph.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quid responderem, diu fluctuavi Aug.; o govoru: oratio quasi fluctuans Ci., genus orationis, quod appellamus fluctuans Corn.; o drugih rečeh: fluctuans sententia Ci. ep., omnia et citata et fluctuantia Sen. rh.; occ..: illum gravi et periculosa valetudine fluctuare Val. Max. da je njegovo življenje zaradi … v nevarnosti. — Kot dep. (večinoma poklas.) fluctuor -ārī -ātus sum

1. po valovih gnan biti (v sl. bolje act.), pluti: torrente undā fluctuari Sen. ph., Delos diu fluctuata Plin., lapidem integrum fluctuari, imminutum mergi Plin. da plava po vrhu.

2. metaf. omahovati, biti negotov, neodločen: salus eorum fluctuabatur Val. Max., vita fluctuatur per adversa ac difficilia Sen. ph., ambrosia vagi nominis et circa alias herbas fluctuati Plin. posplošenega in drugim zeliščem nadetega imena; o duhu in osebah: ut incerti fluctuarentur animi magnae partis Larisaeorum inter metum … et verecundiam … L., fluctuari animo rex Cu.; z odvisnim vprašalnim stavkom: is (Philippus) … , utrius populi mallet victoriam esse, … fluctuatus animo fuerat L., rex … fluctuatus animo est, utrum … , an … L.

flūmen -inis, n (iz. *fleugsmen, *flug(s)men: fluere, gl. to besedo). —

I.

1. tekoča voda, vodovje, struja, tok, strumen: Varr., Sen. ph. idr. pater Tiberine tuo cum flumine sancto Enn., vis fluminum Ci., flumine secundo C. po vodi, z vodo, navzdol, adverso flumine C. proti toku, hos omnes flumina continebant C. cave aquam Albanam in mare manare suo flumine sinas L., fl. vivum V., L. rečnica, flumina fontis O. studenčnica, rapidus montano flumine torrens V., ater flumine languido Cocytos errans H., fl. curvum O. rečni ovinek, flumina limosa O. močvirno vodovje, sequemur amnis iter, donec nos flumine certo perferat Val. Fl., multum fluminum (mare) hac atque illuc ferre T.; konkr. v pl. valovi, valovje: Tantalus captat fugientia flumina H., Nilus antiquo sua flumina reddidit alveo O.

2. meton.
a) reka, veletok: leni fluit agmine flumen Enn., aurea tum dicat per terras flumina vulgo fluxisse Lucr., nos flumina arcemus, dirigimus avertimus Ci., citra flumen Rubiconem, ostium fluminis Cydni Ci. sine flumine valles O. brezvodne, fl. Dubis, Rhenus, Rhodanus C., Garumna flumen C., Tanain prope flumen orti H., ad Asturae flumen L.; z adj.: fl. Tiberinum V. reka Tibera, fl. Rhenum H. reka Ren, fl. Aesareum O. reka Ezar. Pooseb. = rečni bog: flumine Gange edita Limnate O.
b) vodotok, prekop: fl. angustum Auct. b. Alx., fossile, regium Amm. —

II. metaf.

1. (o tekočinah) tok, potok: flumine sanguinis meum reditum intercludendum putaverunt Ci., sanguinis expirans calidum de pectore flumen Lucr., picis fl. Lucr., largoque humectat flumine (sc. lacrimarum) vultum V., flumina iam lactis, iam flumina nectaris ibant O., rigido concussae flumine nubes Petr., fl. aër is Ap.; (o ljudeh) naval, sila: effusae ruunt inopino flumine turbae Sil.

2. (o duhu) kipeče (prekipevajoče) obilje: fl. ingenii Ci., ingenii flumina O., mens ingenti flumine litterarum inundata Petr. oplojen z veliko načitanostjo.

3. tek (tok) govorice, besed: fl. orationis Ci., Q., verborum Ci., eloquentiae Q., flumina facundiae Col., flumine largo plenus Petr.

fobija samostalnik
1. medicina (bolezenski strah) ▸ fóbiaEna izmed pogostejših fobij je strah pred zaprtimi prostori - klavstrofobija. ▸ Az egyik leggyakoribb fóbia a zárt tértől való félelem – a klausztrofóbia.
Povezane iztočnice: šolska fobija

2. (predsodek; strah) ▸ fóbia
Fobije pred drugačnostjo obstajajo, tudi če si še tako zatiskamo oči. ▸ A mássággal szembeni fóbiák valósak, akkor is, ha nem szeretnénk tudomást venni róluk.
Zdi se, da imajo Nizozemci fobijo pred prezračevanjem prostorov. ▸ Úgy tűnik, a hollandoknak fóbiájuk van a szellőztetéssel szemben.

fonon samostalnik
fizika (kvazidelec) ▸ fonon
Razširil je Einsteinovo teorijo specifične toplote na nižje temperature s tem, da je upošteval prispevek nizkofrekvenčnih fononov. ▸ Einstein fajhő-elméletét alacsonyabb hőmérsékletekre is kiterjesztette, figyelembe véve az alacsony frekvenciájú fononok hozzájárulását.

font samostalnik
(pisava) ▸ font, betűkészlet, karakterkészletIzbira fonta naj bo primerna slogu publikacije in tudi starosti vaših bralcev. ▸ A betűkészlet kiválasztása legyen összhangban a publikáció stílusával és az olvasók életkorával is.

fool¹ [fu:l] samostalnik
norec, bedak, butec, zmedenec; dvorni norec, pavliha
figurativno igračka

All Fools' Day 1. april
April Fool aprilska šala; žrtev aprilske šale
to be no fool biti bister
as the fool thinks so the bell clinks norec veruje v to, kar si želi
everyone has a fool in his sleeve vsakdo se včasih obnaša kakor norec
a fool's bolt is soon shot norec je kmalu pri kraju s svojo pametjo
a fool's errand brezplodno delo
to make a fool of s.o. imeti koga za norca
to be a fool for one's pains zaman si prizadevati
fool's paradise deveta dežela
to play the fool neumno se obnašati
to be but a fool to, to be a fool to ne biti nič v primeri s
mineralogija fool's gold železov kršec
he is a fool to... on nič ne pomeni proti...
there's no fool like an old fool nič ni hujšega kakor ponoreli starec
botanika fool's parsley mala trobelika

foot¹ [fut] množina feet samostalnik
noga, stopalo, čevelj (mera); stopica
pogovorno pehota (množina foots)
gošča, usedlina; spodnja obrobnica jadra; podstavek

at foot na dnu
by (ali on) foot peš
to carry s.o. off his feet spodnesti koga; navdušiti koga
figurativno to find one's feet izkazati se
from head to foot od nog do glave
ameriško, sleng to get cold feet prestrašiti se
to fall on one's feet imeti srečo
to keep one's feet ne zdrsniti, ne pasti
to have one's feet in the grave biti z eno nogo v grobu
my foot! nesmisel!
to put one's foot down odločno se lotiti; ugovarjati
to put one's foot in a thing popolnoma kaj pokvariti, polomiti ga
to set (ali put) one's best foot forward (ali foremost) pohiteti, kar se da; čim bolj se potruditi
to set on foot ustanoviti
to trample under foot pohoditi, zatreti
sleng to take the length of s.o.'s foot spoznati slabosti koga, spregledati ga
to measure another's foot by one's own last sam po sebi soditi
something is on foot nekaj se pripravlja
to show the cloven foot odkriti slabe namene
under foot na zemlji
to tread from one foot to the other prestopati se z noge na nogo
to run s.o. off his feet utruditi koga s hojo
to get on (ali to) one's feet dvigniti se, vstati

for¹ [fɔ:, fə] predlog
za; zaradi; proti; namesto; glede na

for all navzlic, kljub
as for me kar se mene tiče, zastran mene
pogovorno to be in for, to be for it pričakovati (sitnosti, težave)
pogovorno to be out for nameravati
for the better na bolje
but for ko bi ne bilo, brez
for fear iz strahu
for love iz ljubezni
for the present za zdaj
for the first time prvič
not for love or money za nič na svetu
to know for certain (ali sure, a certainty, a fact) z gotovostjo vedeti
now for them! na juriš!
for good za vedno
there's nothing for it nič drugega ne preostaja
to go for a walk iti na sprehod
sleng to go for a soldier postati vojak
to give a Roland for an Oliver poplačati enako z enakim, vrniti milo za drago
I am in for flu gripa se me loteva
he wants for nothing nič mu ne manjka, vsega ima dovolj
to take for granted smatrati kot dejstvo
it's for you do decide ti se moraš odločiti
it is not nice for him ni lepo od njega
once for all enkrat za vselej
for as much v koliko
for all (ali aught) I know... kolikor je meni znano...
for instance, for example na primer
for the nonce tokrat
I for one jaz na primer
for God's sake za božjo voljo
to look for s.th. iskati kaj
not for the life of me za nič na svetu
for shame! sram te (vas) bodi!
to be out for trouble (ali row) iskati prepir
she could not speak for weeping tako se je jokala, da ni mogla govoriti
the train for London vlak proti Londonu
word for word beseda za besedo
Mary for ever! naj živi Marija!
for the time being za zdaj
he's been here for an hour je tukaj že eno uro

forās, adv. acc. subst. *forae -ārum, f dveri, vrata, (sor. s foris -is, f, gl. foris)

1.
a) „k vratom“, „pred vrata“ = ven (gr. θύραζε)

1. ire f. Pl., Varr., O., abire f. Pl., Cat., f. egredi, progredi Pl., f. prodire Pl., Ph., exire Kom., edere se f. Pl., se ducere (educere) f. Ter., se dare f. Enn. ap. Ci., aliquem eicere, excludere, extrudere, pellere f. Ter., tantam pestem f. proiecit urbs Ci., f. fertur telum Lucr., fer cineres, Amarylli, foras! V., quae (vestigia) ubi omnia f. versa vidit L., vadere f. Ph., spectare f. Sen. ph.; z natančnejšim določilom (odkod? kam? kod?): ambulare hinc f. Pl., foribus procedere f. Pl., ire hinc (hinc ire) f., inde egredi f., inde huc egredi f., egredi f., egredi domo f., quisnam a nobis egreditur f.? huc effugere f., huc f. puerum evocare Ter., filium suum f. (z doma) mittit ad cenam Ci., portis se f. erumpunt C.; kot razporočno (ločitveno) besedilo: i f., mulier! Pl. ali uxor, vade f.! Mart. odidi iz moje hiše!
b) pren. = iz hiše, k drugim ljudem, v javnost: f. dare pallium Pl., f. necessum est, quidquid habeo, vendere Pl., f. locitare agellum Ter., iustitia f. spectat Ci., in qua (domo) nihil geratur, quod f. perferendum sit Ci. kar bi lahko prišlo v javnost, ea (scripta) f. dare Ci. na svetlo dati, evasit vox f. Poeta ap. Ci., dicta f. eliminare H. čez prag triklinija.
c) z gen. = zunaj: f. corporis Ap.; z acc. = zunaj: f. portam Hier. zunaj pred vrati; abs.: aquam foras (ven), vinum intro!; pred subst.: foras gerones (po drugih egerones ali gestatores) Pl., f. eiectus largior eius (animae) Lucr. navzven.

2. vulg. = forīs, zunaj: foras cenare, omnia f. parata sunt Petr.

forbearance [fɔ:bɛ́ərəns] samostalnik
opustitev; popuščanje, prizanašanje, obzirnost, potrpljenje

forbearance is no acquittance s tem, da delo odložiš, še ni opravljeno

forelock¹ [fɔ́:lɔk] samostalnik
čop, koder na čelu

take time (ali occasion) by the forelock (for it is bald behind) izrabi priložnost, ko se ti nudi

foricula -ae, f (demin. foris -is) (ob)oknica: Varr.

forīn-secus, adv. (foris -is in secus)

1. od zunaj, zunaj (naspr. intrinsecus): Col., Pall., Amm., Sid.

2. ven: aliquem f. abicere Ap.

forīs² adv. abl. subst. *forae -ārum, f dveri, vrata (sorod. s foris -is, f, gl. foris in prim. forās)

I. abl. „od vrat sem“ (gr. θύραθεν), od tod = od zunaj, iz tujine: Pl., Vop., hi consilium peterent foris potius quam domo Ci., non quaeram exemplum foris Ci., assumi f. Ci., inermes telum f. flagitabant N., f. venire Lucr., petita verba foris H.; a foris Plin. odzunaj. —

II. loc. „pred vrati“ (gr. θύρασι) =

1. zunaj: aliquid quaerere f. Pl., Ci., domi ille relictus intus, exspectatus foris Ci., cum et intra vallum et foris caederentur N., utrum foris habeat exemplum an intus Sen. ph. ali je pralik (pravzor) zunaj njega samega ali v njem samem.

2. occ.
a) zunaj = zunaj hiše, ne doma: animus f. est. (naspr. domi est) Pl., f. sunt Ter. pri drugih, f. sapere Ter. drugim pametno svetovati (sebi pa ne), f. cenare Pl., Ci. ep., Petr., Mart., f. cenitare Ci. ep., f. valde plauditur Ci. pri ljudeh, f. esse Gabinium Ci. v rokah (pesteh) ljudi = zadolžen, foris victores, domi trucidamur Sen. rh.
b) zunaj zbornice, zunaj senata: Ci. ep.
c) zunaj mesta, zunaj Rima, zunaj države, v tujini, v inozemstvu: parvi sunt f. arma, nisi est consilium domi Ci., quibus incolumibus et domi dignitas et f. auctoritas retineretur Ci., fuit enim ille vir … cum f. clarus, tum domi admirandus Ci., domi forisque omnia curare S., bellum f … , seditio domi L., f. bellum gerere Iust.

3. = forās, ven, navzven: mortuum foris ferre, f. emittere saturitatem Plin., f. ponere Iuv.

fórma form; shape

biti v dobri fórmi šport to be in good form, to be in fine fettle
biti pod fórmo to be (far) below one's best
ne čutim se v fórmi I don't feel in form, I don't feel fit, I don't feel up to par
on je v fórmi he is as fit as a fiddle
ne biti v fórmi to be off (one's) form
so v najboljši fórmi they are at their (very) best (ali on top form), they are at their peak, they have hit their peak
načrt dobiva fórmo the scheme is taking shape
predmet bez fórme a shapeless object

formulirati glagol
1. (izraziti; ubesediti) ▸ megfogalmazOdgovor lahko formuliram drugače, ne smem pa spremeniti bistva. ▸ A választ másképp is megfogalmazhatom, de a lényegen nem változtathatok.
V medijih so te kar nekaj časa kritizirali, ker nisi gladko formuliral vprašanj, deloval si rahlo zmedeno, premalo avtoritativno. ▸ A médiában egy ideig bíráltak téged, hogy nem fogalmazod meg világosan a kérdéseket, hogy kissé zavarodottan, nem eléggé tekintélyt parancsolóan viselkedsz.
Svoja opažanja in misli zna formulirati z lasersko natančnostjo, modro in brez leporečenja in okolišenja. ▸ Megfigyeléseit és gondolatait lézerpontosan, bölcsen, tartalmasan és egyenesen képes megfogalmazni.

2. (oblikovati; definirati) ▸ megfogalmazVemo, da Evropi do zdaj ni uspelo formulirati enotne politike. ▸ Tudjuk, hogy Európának eddig nem sikerült egységes politikát megfogalmaznia.
Skupaj so poskusili formulirati standarde, ki naj bi urejali delovanje podjetij. ▸ Közösen igyekeztek megfogalmazni a vállalatok működését szabályozó szabványokat .
Že prejšnje leto smo formulirali našo idejo, da vzporedno s festivalom začnemo našo ekološko akcijo čiščenja vode v svetu. ▸ Már tavaly megfogalmaztuk az ötletünket, hogy a fesztivállal párhuzamosan elindítjuk a világ vizeinek a megtisztítására irányuló ökológiai kampányunkat.

fortune² [fɔ́:čən] samostalnik
usoda, sreča; premoženje, imetje, bogastvo, dota; ugodna ženitev (možitev)

ill (ali bad) fortune nesreča, smola
to make one's (ali a) fortune obogateti
to marry a fortune bogato se poročiti
every man is the architect of his fortune vsak je svoje sreče kovač
to tell fortunes vedeževati
to come into a fortune dedovati
pogovorno a small fortune celo premoženje, velik znesek
soldier of fortune vojak najemnik
to have one's fortune told dati si vedeževati
with good fortune če ima človek srečo

forty² [fɔ́:ti] samostalnik
štirideseta leta (starosti)

she is in her forties stara je nad štirideset let (vendar pod petdeset)
the roaring forties viharni pas na Atlantiku (39-40° sev. širine)