Franja

nízek low, not high; not tall; (cena) moderate, reasonable, cheap; (glas) deep, low-pitched

nízkega rodu of low birth (ali parentage)
nízka cena a bargain price
nízki čevlji shoes pl
barometer je nízek the glass is low
življenje nižjih slojev the life of the lower classes

nobel nobel, eleganten, luksuzen; radodaren; nobel geht die Welt zugrunde razsipno življenje podira svet

nôčen nightly; night(-); nocturnal

nôčni bombni napad vojska aeronavtika night air raid
nôčni bombnik aeronavtika night bomber
nôčni čas night time
v nôčnem času at night
nôčna čepica nightcap
nôčni čuvaj night watchman
nôčno delo night work, pogovorno nights
nôčni klub (lokal, bar) nightclub, ZDA night spot, žargon honkytonk
nôčni lovec vojska aeronavtika night fighter (airplane)
nôčno pristajanje aeronavtika night landing
nôčni napad vojska night attack, night raid
nôčni obhod vojska nightly round
nôčni mir the peace of the night
nôčna izmena, nôčni posad night shift
nôčna mizica bedside table, night table
nôčna omarica nightstand
nôčna posoda chamber pot, pogovorno po, (za podkladanje) bedpan, arhaično night vase
nôčni polet aeronavtika night flight
nôčni zračni promet night air traffic
nôčna letalska poštna služba night airmail service
nôčna priatojbina night rate
nôčna ptica (ki dolgo bedi, dela) night owl, (ki ponočuje) night bird
nôčna predstava night performance
nôčni obisk a nightly (ali nocturnal) visit
nôčna služba night duty, pogovorno nights
nôčna straža night watch, vigil
nôčna (kurja) slepota night blindness, nyctalopia
nôčna srajca (ženska) nightdress, nightgown, pogovorno nightie, ZDA night robe, (moška) nightshirt
nôčna svetilka night-light, nightlamp
nôčna tarifa night tariff, night rates
nôčna vaja vojska night exercise
nôčni vlak night train
nôčna ura night hour
pozne nôčne ure small hours pl
nôčni vzlet aeronavtika night takeoff
nôčni vratar night porter
nôčni zrak night air
nôčno zavetišče night shelter
nôčno življenje night life

nočn|i [ó] (-a, -o) Nacht-, živalstvo, zoologija nachtaktiv; (čas die Nachtzeit, čuvaj der Nachtwächter, hlad die Nachtkühle, izklop die Nachtabschaltung, klub/lokal der Nachtklub, das Nachtlokal, napad der Nachtangriff, počitek die Nachtruhe, posnetek die Nachtaufnahme, veter der Nachtwind, vlak der Nachtzug, vratar der Nachtportier, zvonec die Nachtglocke, glasba die Nachtmusik, izdaja die Nachtausgabe, lučka das Nachtlicht, die Nachttischlampe, omarica der Nachttisch, posoda der Nachttopf, pozeba der Nachtfrost, ptica der Nachtvogel, razsvetljava die Nachtbeleuchtung, straža die Nachtwache, ujeda der Nachtraubvogel, ura die Nachtstunde, vaja die Nachtübung, vožnja die Nachtfahrt, izklop die Nachtabschaltung, perilo die Nachtwäsche, življenje das Nachtleben)

nōmade

A) agg. nomadski:
tribù nomadi nomadska plemena
vita nomade pren. nomadsko, potepuško življenje

B) m, f nomad (tudi pren.)

nomadsk|i (-a, -o) nomadenhaft, nomadisierend, nomadisch
nomadski jezdec der Reiternomade
nomadski način življenja der Nomadismus
nomadski pastir der Wanderhirt
Nomaden- (ljudstvo das Nomadenvolk, pleme der Nomadenstamm, življenje das Nomadendasein, Nomadenleben)
živeti nomadsko nomadisieren

nomádski nomad, nomadic

nomádsko življenje nomad(ic) (ali wandering) life
nomádsko pleme tribe of nomads, nomadic (ali wandering) tribe
živeti nomádsko življenje to live the life of a nomad (ali a nomadic life)

nomádski nomade, errant, ambulant

nomadsko pleme tribu ženski spol nomade
nomadsko življenje vie ženski spol nomade (ali errante)

nomádski nómada; errante

nomadsko življenje vida f errante
nomadsko ljudstvo pueblo m nómada

normálen (-lna -o) adj.

1. (naraven, pravilen) normale, regolare:
med. normalen utrip srca battito normale
normalne vremenske razmere condizioni normali del tempo

2. abituale, consueto, ordinario, solito, usuale

3. (miren, urejen) tranquillo, regolare:
življenje se vrača v normalni tir la vita torna alla normalità

4. (duševno uravnovešen) (mentalmente) sano, equilibrato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
normalna gradacija gradazione normale
šol. normalna šola scuola normale
normalni film pellicola a passo normale
kem. normalni heptan eptano normale
fiz. normalni kubični meter normalmetrocubo (Nm³)
fiz. normalni zračni tlak pressione atmosferica normale
mat. normalne premice rette normali (ortogonali, perpendicolari)

nótranji (-a -e) adj.

1. interno, interiore:
notranje plasti strati interiori
notranja oprema arredamento interno

2. (ki poteka znotraj države) interno:
notranje tržišče mercato interno
ministrstvo za notranje zadeve Ministero degli (Affari) Interni

3. (nanašajoč se na človekovo duševnost) interiore:
notranje življenje vita interiore

4. (ki je v čem neločljiv del) interiore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. notranja energija energia interna
ekon. notranja konkurenca concorrenza interna
med. notranja krvavitev emorragia interna
lit. notranja rima rima al mezzo
notranje dihanje respirazione interna
fiziol. notranje izločanje secrezione interna
notranje morje mare interiore
ekon. notranje rezerve riserve non sfruttate
mat. notranji kot angolo interno
lit. notranji monolog monologo interiore
anat. notranji organi organi interni
notranji zajedavec parassita interno
lingv. notranji predmet oggetto interiore
avt. motor z notranjim izgorevanjem motore a combustione interiore
zdravilo za notranjo uporabo medicinale per uso interno
anat. žleza z notranjim izločanjem ghiandola endocrina
notranja mera (klobukov, čepic ipd. ) misura interna
anat. notranja nosna odprtina coana
grad. notranja obloga lambrì
zool. notranja ovojnica zarodka amnio
anat. notranja plast žile intima
navt. notranja prečka trinchettina
lit. notranja rima rimalmezzo
obl. notranja stran kožuha interno
notranja vrata bussola
polit. notranje zadeve interno, interni
anat. notranje uho labirinto
bot. notranji belkasti sloj albedine
arhit. notranji lok sottarco, intradosso
strojn. notranji navoj madrevite
notranji podplat tramezza
film. notranji posnetki interno, interni
notranji šiv basta

nóv new; (nedaven) fresh, recent, late; (nenošen, nerabljen) not worn, not used; (neraziskan) unexplored; figurativno (novopečen) freshly baked, fresh; (dodaten) additional, more

skoraj nóv, kot nóv nearly new, as good as new
čisto nóv quite new, spanking new, brand new
Novo leto New Year, New Year's Day
nóva luna new moon
najnovejše novice the latest news
nóva obleka a new dress
Novi svet (Amerika) the New World
nóva moda new look, new fashion
dobiti nóve moči to recover
zame to ni nič nóvega that is no news to me
kaj je nóvega? what's the news?, ZDA what's new?
to mi je nóvo it's news to me
pod soncem ni nič nóvega there is nothing new under the sun
to je bil nóv dokaz njegove nesposobnosti it was a further (ali additional) proof of his incompetence
začeti nóvo življenje (figurativno, poboljšati se) to turn over a new leaf
živeti nóvo življenje to lead a new life
želim vam srečno nóvo leto! I wish you a happy New Year!
nóva metla dobro pometa a new broom sweeps clean
to je nóvo zame (tega še nisem slišal) that's a new one on me

novorojenček samostalnik
1. (novorojeni otrok) ▸ újszülöttV porodnišnici so povili lepo število novorojenčkov, med katerimi so tako po številu kot teži zmagale deklice. ▸ A szülészeten szép számban jöttek a világra újszülöttek, a lányok számban és súlyban is győztek.
Povezane iztočnice: smrtnost novorojenčkov, umrljivost novorojenčkov

2. (o novi stvari) ▸ nóvum, újdonság
Med novostmi je umetniški vodja in direktor omenil "novorojenčka", teatrske predstave pod skupnim naslovom Gledališče na Gradu. ▸ A művészeti igazgató és művészeti vezető az újdonságok között említette a Színház a Várban gyűjtőnéven futó színházi előadásokat.
Je novorojenček med računalniškimi virusi, ki ti uniči popolnoma vse podatke in življenje spremeni v katastrofo. ▸ Ez egy új számítógépes vírus, amely elpusztítja az összes adatodat és katasztrófává változtatja az életedet.
Seveda je tekla beseda o filmskih tegobah, a le ostaja veselje s filmskimi novorojenčki, ki jih ni tako malo, čeprav ne toliko kot v Veliki Britaniji. ▸ Persze szó esett a gondokról is a filmvilágban, bár az újdonságoknak örülni lehet. Sok van belőlük, bár nem annyi, mint Nagy-Britanniában.

nráven moral

nrávno življenje moral life

nudi|ti (-m) ponuditi

1. (dajati) šanso, možnost: bieten zaščito: angedeihen lassen; tolažbo: gewähren

2. (ponujati) bieten; (dajati na razpolago) zugänglich machen, bereitstellen

3. trgovina blago: im Angebot haben
danes nudimo unser heutiges Angebot

4.
nuditi se (ponujati se) pogled: sich bieten, sich darbieten, priložnost: sich darbieten
| ➞ → odpor, življenje

nújen urgent; pressing; necessary, requisite (za for); exigent; indispensable; essential; vital

nújni posli pressing business
nújna, silna potreba pressing need, stringent necessity
nújna zadeva a matter of urgency, an urgent matter
za življenje nújne stvari necessities pl of life
napraviti le najnujnejša popravila to do only the most urgent repairs
skrajno nújen of the utmost urgency

nuōvo

A) agg.

1. nov:
addobbato a nuovo nanovo okrašen
casa nuova nova hiša
cose nuove novosti, novotarije
di nuovo, di bel nuovo spet, ponovno
generazione nuova današnja mladina
nuovo ricco novopečeni bogataš, parveni
nuovo di zecca povsem nov
sposi nuovi novoporočenca
tempi nuovi novi časi
essere come nuovo biti kot nov, nerabljen

2. nov, skorajšnji:
anno nuovo novo leto

3.
faccia nuova nov obraz
non mi riesce nuovo od nekod ga poznam, zdi se mi, da sem ga že nekje videl

4. nov, prenovljen:
rimettere a nuovo prenoviti, na novo predelati

5. nov, drug

6.
nuovo del mestiere novinec, začetnik
essere nuovo a qcs. s čim se ukvarjati od nedavnega
PREGOVORI: anno nuovo vita nuova preg. novo leto, novo življenje

B) m (le sing.)

1. novo, novost

2. trgov. novo; novost, novi izdelek

o¹ cong.

1. ali (ločilno):
per amore o per forza zlepa ali zgrda; (za podkrepitev)
vivo o morto živ ali mrtev
o la va o la spacca kar bo, pa bo
o la borsa o la vita! denar ali življenje!

2. ali, oziroma (eksplikativno):
la filosofia, o amore di sapienza filozofija ali ljubezen do modrosti

ob predlog:

1. kje: an (steni, mizi, hiši an der Wand, am Tisch, am Haus); (vzdolž) entlang (ob potoku den Bach entlang); kam: an (steno, mizo, hišo an die Wand, an den Tisch, an das/ans Haus)

2. kdaj: um (ob petih um fünf Uhr); zu (ob vsaki uri zu jeder Stunde)
ob ponedeljkih/torkih … montags/dienstags …

3. (okoli) ovijati se: um

4. (pri) bei (tej temi bei diesem Thema, njegovem obisku/tej priliki bei seinem Besuch, bei dieser Gelegenheit); (če bo) bei (ob lepem vremenu bei schönem Wetter)

5. (kljub) bei (ob vsej previdnosti bei aller Vorsicht, ob manjši porabi več X bei weniger Verbrauch mehr X)

6.
biti ob kaj (etwas) verloren haben (ob vse sem ich habe alles verloren/mir wurde alles genommen)
priti ob kaj (etwas) verlieren
priti ob življenje ums Leben kommen, umkommen

7. (s pomočjo) an (berglah an Krücken)
sam ob sebi an sich

8. (po) tolči, razbijati: gegen (dež ob okna Regen gegen die Fenster)

9. (poleg) außer, neben

10.
… ob naletu Aufprall- (hitrost die Aufprallgeschwindigkeit)

ob-iciō -ere -iēcī -iectum (ob in iacĕre)

1. nasproti vreči (metati), nasproti, pred, spredaj postaviti (postavljati): argentum alicui ob os Pl., tabulas alicui ob os Ap. pod nos tiščati, o. se copiis C., se hosti N., se alicui infesto venieti obviam L., abeunti se obiecit Cu., se ad currum obicit V. plane na voz; med. nasproti stopiti (stopati): visu repentino obiecto N. ob nepričakovanem prizoru, obiectā re terribili Ci. pri kaki strahoviti prikazni, aliud miseris obicitur V., obicitur monstrum oculis V. se prikaže; occ.: opponere id et obicere adversario Ci. odvrniti (odvračati).

2. vreči (metati), zagnati (zaganjati) kaj pred koga, komu: Pl., Ter., Varr., Sen. rh., Val. Max. idr., Cerbero offam obicit V., o. parricidae corpus feris Ci., devorundos servos muraenis Sen. ph., aliquem bestiis Eutr.; pren.: delenimentum animis Volani agri dimensionem o. L.; metaf. prepustiti (prepuščati), izročiti (izročati), nastaviti (nastavljati), izpostaviti (izpostavljati) koga, komu (čemu): legatum hominibus feris C., consulem morti Ci., exercitum flumini C., se hostium telis Ci., caput V. življenje (nevarnosti), vitam invidiae Ci., obiectus fortunae Ci. ali calumniantibus Q., obiectus ad omnes casus Ci., obicere se in dimicationes Ci.

3. occ. za obrambo postaviti (postavljati) kaj pred koga (kaj), preložiti (prelagati), položiti (polagati) kaj pred koga (kaj), držati kaj pred čim ali proti čemu: carros pro vallo C., Alpium vallum contra transgressionem Gallorum Ci., novum pro diruto muro L., portis ericium C., fores L. ali portas V. zaloputniti, o. fossam L., cervos L. španske jezdece, prenosne ovire, funes iumentaque Auct. b. Alx., scutum L., clipeos ad tella obiciunt V., navem faucibus portūs C.; metaf.: noctem peccatis et fraudibus obice nubem H. zagrni z nočjo in z oblakom = naredi nevidne; od tod pt. pf. obiectus 3 (o krajih, rekah idr.) ležeč (stoječ) pred čim, čemu nasproti, spredaj ležeč (stoječ): insula obiecta portui Brundisino C., silvae obiectae (= obiacentes) C., tot omnibus obiectis Cu.

4. (z abstr. pojmi) navd(aj)ati koga s čim, navdahniti (navdihovati), obuditi (obujati), vzbuditi (vzbujati), prizade(va)ti, povzročiti (povzročati) komu, kaj, spraviti (spravljati), postaviti (postavljati) koga v kakšno stanje (npr. v strah): Pl., o. alicui laetitiam nec opinanti (iznenada) Ter., deos sibi eam mentem obiecisse, ut … L. da so mu to misel navdahnili bogovi, quae res tantum furorem Roscio obiecit? Ci., rabiem canibus V. razbesneti, razdražiti pse, o. spem, terrorem L., mentem et dolorem Ci., religione obiectā C. ker so se porajali verski pomisleki; od tod pass. obicitur alicui aliquid = dogodi se, prigodi se, zgodi (dogaja) se, pripeti se komu kaj, koga doleti kaj: hocine? ...? mihi mali obici tantum! Ter., tum hoc mihi esse obiectum malum! Ter., obiectabatur animo metus et dolor Ci. sta obhajala (navdajala) srce.

5. oponesti (oponašati), očitati: L., O., T., Plin. iun., Pr. idr., ignobilitatem obiecit Caesaris filio Ci., furta mihi obiciuntur Ci.; s kavzalnim stavkom: non tibi obicio, quod (da) hominem dignissimum tuis moribus, Apollonium Niconis … spoliasti ac depeculatus es Ci., Meneclides Epaminondae obiecit, quod liberos non haberet N.; s povednim stavkom (ACI): obicit mihi me ad Baias fuisse Ci.; tudi z de: de Cispio mihi igitur obicies? Ci., quod obiectum est de pudicitiā Ci. Od tod subst. pt. pf. obiecta -ōrum, n očitki, očitanja: o. negare, diluere Q.

Opomba: Star. obiexim -is = obiecerim -is: Pl.