Franja

prihránek économie ženski spol , épargne ženski spol

prihranki économies, épargnes
prihranek pri delu économie de travail
prihranek stroškov économie (de frais)
prihranek za težke dni argent moški spol (ali fonds moški spol množine) de réserve, (petites) économies, familiarno poire ženski spol pour la soif
živeti od prihrankov vivre de (ali sur) ses économies

prijáteljstvo friendship; amity, amicableness, amicability, friendly intercourse, familiarity

v prijáteljstvu in amity
veliko prijáteljstvo a bosom (ali close) friendship
skleniti prijáteljstvo to strike up a friendship, to make friends with
gojiti prijáteljstvo to cultivate a friendship
dolgo prijáteljstvo a friendship of long standing
živeti v največjem prijáteljstvu to live in the closest amity
čisti računi, dolgo prijáteljstvo arhaično short reckonings make long (ali lasting) friends

prijáteljstvo (-a) n amicizia, knjiž. amistà:
skleniti prijateljstvo fare, contrarre, stringere amicizia
razdreti prijateljstvo rompere l'amicizia
živeti v prijateljstvu vivere in amicizia

prijétno

A) adv. bene, piacevolmente, deliziosamente, amabilmente, dilettevolmente:
prijetno se imeti, počutiti sentirsi bene
prijetno dišeča jed un piatto dal profumo delizioso
prijetno živeti nuotare nel lattemiele, avere una vita piacevole

B) prijétno (-ega) n il dilettevole, il piacevole:
združiti prijetno s koristnim unire l'utile al dilettevole

priméren conveniente; apropiado; adecuado ; (ustrezen) correspondiente; conforme ; (čas) oportuno

živeti svojim razmeram primerno vivir con arreglo a sus posibilidades

príncipe moški spol (dedni) knez, princ; prestolonaslednik

príncipe elector volilni knez
príncipe heredero dedni knez
príncipe de los ingenios priimek za Cervantesa
príncipe real prestolonaslednik
vivir como un príncipe, vivir a lo príncipe živeti kot princ
los príncipes knežja dvojica; velikaši v državi

priore m

1. relig. prior:
priore generale general; pog. šalj.
stare come un priore živeti kot paša

2. predstojnik bratovščine

3. hist. pravo prior

pristópen accessible

lahko (težko) pristópen easy (difficult) of access
živeti v težko pristópni pokrajini to live in an out-of-the way part of the country

privación ženski spol odtegnitev, odvzetje; pomanjkanje

privaciones pl pomanjkanje, revščina, pritrgovanje
vida de privaciones bedno življenje
pasar privaciones bedno živeti

prō-dūcō -ere -dūxī -ductum (prō in dūcere)

I.

1. (pri)peljati naprej, (pri)peljati (voziti) pred koga, privesti (privajati), prinesti (prinašati): Pl., Col., Petr., Cael. idr., equos, iumenta C., eo duces producuntur C., scamnum lecto O. prinesti pred posteljo; occ. (kot voj. t.t.) vojsko (vojaštvo, vojake) izpeljati, zaukazati, da vojska (vojaštvo, vojaki) odrine(jo) (se dvigne(jo)), dvigniti se (odriniti) z vojsko (vojaštvom, vojaki), (od)peljati vojake, vojsko v boj: Pl. idr., milia peditum N., milites centuriatim C., copias pro castris C., exercitum in aciem N., producere aciem Iust.

2.
a) (kot držpr. t.t.) vpelj(ev)ati, postaviti (postavljati), spraviti (spravljati), (pri)peljati, privesti (privajati, voditi) koga (pred koga, kam), vključiti (vključevati), dati (omogočiti) komu nastop: aliquem in consilium Cu., aliquem testem in Sestium, testem in iudicium, harum rerum auctores testesque Ci., servos C. (kot priče), puerum Ci. ali pignora deorum Q. ali pueros in epilogum Q. (da bi z njimi zbudil usmiljenje), produci e carcere Ci., producere gladiatores ad forum C. (namreč iz ječe), aliquem capite involuto ad necem producere Ci., aliquem producere, ut securi feriatur Ci., servos ad supplicium Ci., aliquem catenatum Suet.; poseb. o ljudskih tribunih, ki so državljane, uradnike idr. pozivali pred narodne zbore, da bi izrekli svoje mnenje v kaki zadevi ali pričali: aliquem in conspectum populi Romani Ci., aliquem ad populum L., consules producti in contionem Ci.; podobno: pro rostris productus Suet.; tudi abs.: productus est ab eo Cn. Pompeius Ci., producto Iugurthā S.
b) (igralce, gladiatorje idr.) privesti, pripeljati, spraviti na oder, v cirkus, dati (omogočiti) komu nastop: Ci. ep., Lucan. idr., histrionem, in circo aurigas cursoresque et confectores ferarum Suet.; tudi = kaj na oder spraviti (spravljati), predstaviti (predstavljati), prikaz(ov)ati: nihil ab hoc (sc. Roscio) pravum et perversum produci posse arbitrabantur Ci., obscaenitates in scaenam usque productae Sen. ph.
c) razkaz(ov)ati, na ogled postaviti (postavljati): Armeniae regem Suet.
d) naprodaj (na trg) (pri)peljati: ancillam Ter., familiam alicuius venalem Suet., omnes (sc. servos) produxi ac vendidi Ter.
e) sprevajati, (po)spremiti (spremljati): aliquem, aliquem rus Ter., aliquem ad balneas Ap., nova nupta producit virum O., tua funera mater produxi V. pospremila sem te, mrtveca, šla sem za tvojim pogrebom, producere longum funus ad tumulos Lucan., nigrae sollemnia pompae producere Stat.
f) pripeljati koga kot (so)udeleženca pri kakem podjetju, podvigu: quos singuli binos produxerant Suet.

3.
a) zapelj(ev)ati, spelj(ev)ati, zavesti (zavajati), zvoditi (zvajati), (z)vabiti (zvabljati): aliquem dolo in proelium N., fugā aliquem longius Hirt., notitiā Septimi productus navem conscendit C., quo discordia cives produxit V.
b) dovesti (pripeljati, spraviti) koga do česa, kreniti, nagniti (nagibati) koga, da(ja)ti komu vzgib (spodbudo): quoniam unā cum oratoris officiis producti sumus, ut de orationis partibus loqueremur Corn., ut productus studiis et viribus ultra facile procurras Corn., nulla sponsione ad hoc productus Plin.

4. metaf. spraviti (spravljati) kaj pred koga, razode(va)ti, odkri(va)ti, razkri(va)ti komu kaj: occulta ad patres crimina Iuv. —

II.

1. dalje (naprej) (po)peljati, naprej pomakniti (pomikati), nategniti (nategovati, natezati), raztegniti (raztegovati, raztezati): paululum cornu L., unam navem longius C., mediam aciem Front., producta longius acie C., ferrum incude Iuv., dentibus pelles Mart., supercilium acu Iuv. kvišku potegniti, lineas ex argento nigras Plin. potezati, potegovati, vleči, cunctantem bovem Col. naprej potegniti, za sebo potegniti (naspr. proccurentem retrahere); metaf.: ignes in flammas O. (za)netiti; (pri izgovarjavi) zategniti (zategovati, zatezati), potegniti, podaljšati (podaljševati): primam litteram Ci., syllabam Q., Gell., fiat, ut producatur (sc. syllaba), quae nunc correptius exit O.; n. pl. subst.: producta breviare Hier. (naspr. brevia producere); (v časovnem pomenu)
a) raztegniti (raztegovati, raztezati), potegniti, (za)vleči (zavlačevati), podaljš(ev)ati: sermonem in multam noctem Ci., convivium ad multam noctem Ci., iucunde cenam produximus H. dolgo in prijetno smo obedovali, spem vitae eo usque T., somnum ultra primum lucem Suet., pauperi vitam Pl., vitam ad … Ci. živeti do … , produxi vitam N. životaril sem; pesn.: te vivae producent lucernae, dum … H. naj ti dajo obstoj (bivanje).
b) prebi(ja)ti, preživeti (preživljati): diem Ter., noctem Mart.; occ. odložiti (odlagati), preložiti (prelagati), zavleči (zavlačevati): rem in hiemem C., res producitur C. se vleče.
c) (po)norčevati se iz koga, (pre)varati koga, voditi koga za nos, (pre)slepiti koga: aliquem falsa spe Ter. vleči za nos z lažnim (s praznim) upanjem = pitati koga s prazno žlico, condicionibus hunc, quoad potest, producit Ci.

2. (vz)rediti (vzrejati), gojiti, vzgojiti (vzgajati): audientem dicto filiam Pl., filiolam turpem Iuv., illud scelus Ter., subolem H., principes liberos T., laevo monitu pueros avaros Iuv., tempus producit semen in aristas O., qui te produxit, arbos H.; occ. roditi (rojevati), ustvariti (ustvarjati): hominum corpora V., filiam Pl., liberos Luc., nova (sc. vocabula) quae genitor produxerit usus H., magnanimus nos natura produxit Sen. ph.

3. pomakniti (pomikati), povzdigniti (povzdigovati) na višjo stopnjo, poviš(ev)ati v službi, odlikovati, poveč(ev)ati, pospešiti (pospeševati) rast česa, čemu: aliquem ad dignitatem Ci., aliquem ad magna et honorata ministeria Cu., eum omni genere honoris L.; tudi samo producere aliquem Ci., Sen. ph., quos producunt divitiae Luc. fr., sibi carnem producentes Cels. — Od tod adj. pt. pf. prōductus 3, adv. -ē

1. raztegnjen, podaljšan, dolg: Q., productiore cornu sinistro (sc. ibat manus equitum) T., productissimum sarmentum, flagellum Col. najviše zrasla, neve minor neu sit quinto productior actu fabula H.

2. metaf.
a) zategnjen, dolg (naspr. correptus, brevis, correpte, breviter): Don., extrema (sc. syllaba) producta atque longa Ci., syllabam productam pronuntiare Gell., littera Ci., nomen Ci. (s pristavljenim zlogom) podaljšano ali izpeljano v podaljšani obliki, producte dicere syllabam Gell., producte dici Ci.
b) zatezajoč se, (dolgo) trajajoč, (dolgo) vlekoč se, dolgotrajen, vztrajen: exitus (sc. orationis) Ci., dolores longinquitate producti vehementius torquent Ci., docuit productius ieiunare Aug. — Subst. prōducta -ōrum, n (= gr. προηγμένα) odličnejše (imenitnejše) reči (stvari, zadeve), ki po stoiškem nauku sicer niso čisto dobro, pa jim vendar gre prednost pred drugimi, če si jih sme človek izbirati, npr. zdravje, lepota idr.: Ci., Sen. ph.

Opomba: Star. inf. pf. produxe (= produxisse): non tu eum rus hinc modo produxe aibas? Ter.

progrès [prɔgrɛ] masculin napredek; napredovanje; naraščanje, porast

progrès technique tehnični napredek
les progrès de la science, de la médicine napredek znanosti, medicine
progrès de la maladie napredovanje bolezni
les progrès de l'inondation, de l'incendie napredovanje požara, naraščanje poplave
(familier) il y a du progrès bolje je, stvar se boljša
croire au progrès de l'humanité verovati v napredek človeštva
être en progrès, faire des progrès napredovati, priti naprej
vivre une période de progrès živeti v dobi napredka
élève masculin en progrès učenec, ki napreduje, se boljša
parti masculin du progrès napredna stranka

prolonger [-lɔ̃že] verbe transitif podaljšati; raztegniti; prolongirati (menico)

se prolonger nadaljevati se, podaljšati se, iti dalje; živeti dalje (v svojih otrocih)
prolonger une séance, son séjour podaljšati sejo, svoje bivanje

prosaïque [prɔzaik] adjectif prozaičen; suhoparen, brez fantazije, brez poleta, banalen

mener une vie prosaïque živeti prozaično življenje
travail masculin prosaïque vsakdanje delo

prosó (-á) n bot. miglio (Panicum miliaceum):
meti proso maciullare il miglio; sgranare il miglio, pilare il miglio
pren. živeti kot vrabec v prosu fare vita da papi, vivere da pascià

prospère [prɔspɛr] adjectif uspevajoč, procvitajoč; ugoden; srečen

commerce masculin prospère procvitajoča trgovina
avoir une santé prospère kipeti od zdravja
mener une vie prospère srečno živeti
être dans une situation prospère biti v ugodnem finančnem položaju

prostitution [-stitüsjɔ̃] féminin prostitucija, vlačugarstvo; figuré onečaščenje, oskrunjenje

maison féminin de prostitution javna hiša
vivre de la prostitution živeti od prostitucije

provínca province ženski spol

mejna provinca province frontière
živeti v provinci, na deželi vivre en province

province [prɔvɛ̃s] féminin podeželje, dežela; provinca

province frontière mejna provinca
les Provinces-Unies (staro ime za) Holandsko
s'installer, vivre en province nastaniti se, živeti na deželi, na kmetih

ptíca ptič bird; (samec) cock bird, (samica) hen bird

divja ptíca, ptič wild fowl
ptíca, ptič pevka singing bird
rajska ptíca, ptič bird of paradise
ptíca, ptič roparica bird of prey
ptíca, ptič selivka bird of passage, migratory bird
vodna ptíca, ptič water bird, water fowl
lov na ptíce birdcatching, fowling
ptíca, ptič znanilka nesreče bird of ill omen
reja ptíc breeding of birds
nauk o ptícah ornithology
puška za lov na ptíce fowling piece
to (ti) je čuden ptíc! (figurativno) he's a bad lot! (ali a queer lot!)
ptič je odletel the bird is flown
živeti kot ptič na veji (figurativno) to live in clover, pogovorno to live the life of Riley
ptiči istega perja skupaj letijo (figurativno) birds of a feather flock together
stalna pot ptíc selilk flyway

ptíca (-e) f

1. uccello:
jata ptic uno stormo di uccelli
živeti kakor ptica pod nebom vivere libero, senza pensieri
divja, domača ptica uccello selvatico, domestico
stalna ptica, ptica selivka uccello stanziale, migratorio
vodna, kopenska, močvirska ptica uccello acquatico, terragnolo, di palude, palustre
ptica ujeda (roparica) uccello di rapina, rapace
ptica pevka uccello canterino
mrtvaška ptica uccello del malaugurio (tudi pren.), civetta
nočna, dnevna ptica uccello notturno, diurno
obročkanje ptic anellamento
varovanje ptic protezione degli uccelli
pren. jeklena ptica uccello d'acciaio, aereo

2. pren. (prebrisana ženska) furbacchiona, volpona
PREGOVORI:
kakršna ptica, takšna pesem ogni uccello fa il suo verso
vsaka ptica ljubi svoje gnezdo a ogni uccello suo nido è bello