Franja

Zadetki iskanja

  • femminino

    A) agg. ženski (tudi slabš.):
    astuzia femminina ženska zvijačnost

    B) m
    l'eterno femminino večno žensko
  • fille [fij] féminin hči; deklica, deklina, razuzdanka; religion nuna

    grande fille odraslo dekle
    jeune fille dekle, mladenka, gospodična; nedoletnica, najstnica
    beau brin masculin de jeune fille čedno, postavno dekle
    petite fille dekletce
    vieille fille stara devica
    école féminin de filles dekliška šola
    fille adoptive posvojena hči
    fille de cuisine kuhinjska pomočnica
    fille de ferme dekla, delavka na kmetih
    fille de la maison domača (edina) hči
    fille d'Eve prebrisana in koketna ženska
    fille à marier za možitev godna hči
    fille mère nezakonska mati
    fille repentie spokorjena razuzdanka
    fille des rues pocestnica
    fille de salle natakarica
    fille d'honneur častna dama (kraljice, kneginje)
    jouer la fille de l'air izginiti brez obvestila
    rester fille ostati samska
  • filleul [fijœl] masculin kumče

    filleul de guerre vojak borec, ki mu je kaka ženska bila botra za časa vojne
  • filozofinja samostalnik
    1. (strokovnjakinja) ▸ filozófus
    filozofinja in sociologinja ▸ filozófus és szociológus
    diplomirana filozofinja ▸ okleveles filozófus
    ugledna filozofinja ▸ tekintélyes filozófus
    predavanje filozofinje ▸ filozófus előadása
    Harriet Taylor Mill je bila britanska filozofinja in zagovornica ženskih pravic. ▸ Harriet Taylor Mill brit filozófus és nőjogi aktivista volt.

    2. (o pronicljivem razmišljanju) ▸ filozófus
    Po mojem mnenju je prava ženska izrazito vsestransko bitje: je mati, zapeljivka in tudi filozofinja. ▸ Véleményem szerint az igazi nő egy szerteágazó lény: anya, csábító és filozófus is egyben.
  • fin, e [fɛ̃, fin] adjectif tanek, droben, majhen; fin, izbran; nežen; vitek; bister, pameten, prebrisan; skrajen, končni; adverbe popolnoma; masculin glavna stvar, jedro; fino perilo

    au fin fond de v najgloblji notranjosti
    le fin du fin najboljše, najlepše
    la fine fleur de quelque chose najboljše (kake stvari), cvet
    le fin mot de l'histoire rešitev uganke, odločilna beseda
    écriture féminin fine drobna pisava
    sel masculin fin fina, drobna sol
    moulu fin drobno zmlet
    or masculin fin čisto zlato
    tissu masculin fin tanka tkanina
    fines herbes aromatična zelišča (za jedi)
    vins masculin pluriel fins izbrana vina
    la fine fleur de la société smetana družbe
    repas masculin fin izvrsten, izbran obed
    pierre féminin fine drag kamen
    esprit masculin fin bister duh
    fin connaisseur zelo dober poznavalec
    fine gueule (familier) sladokusec
    fin limier (familier) spreten policist, policijski agent
    fine mouche prebrisana ženska
    ils sont fin (ali fins) prêts so popolnoma pripravljeni
    elle est fin prête je popolnoma pripravljena
    avoir le nez fin (figuré) imeti dober nos
    avoir l'oreille fine imeti dober, tanek sluh
    écrire fin drobno pisati
    être très fin (figuré) slišati travo rasti, biti zelo pameten
    jouer au plus fin avec quelqu'un hoteti koga prelisičiti
  • fluff1 [flʌf] samostalnik
    puh, kosem
    gledališče, sleng slabo naučena vloga

    sleng a bit of fluff ženska, dekle
  • fōrmō -āre -āvī -ātum (fōrma)

    1. oblikovati, tvoriti, snovati, obrazovati (obraziti), uravna(va)ti, urediti; abs.: formare, figurare, colorare … non possent Ci.; z obj.: materia, quam fingit et format effectio Ci., f. lapsos capillos Pr., comam in gradus Suet. (s)plesti, varie vultūs Plin.; v pass.: utcumque temperatus sit aër, ita pueros orientis animari atque formari Ci., omnis imago formatur vagans (spremenljivo) O., formata terra O., in anguem formatus O. preobražen v kačo; pren.: f. orationem Ci., ea (verba) sicut mollissimam ceram ad nostrum arbitrium formamus et fingimus Ci., versūs citharā f. Plin. iun. ob citrah peti; occ. upodobiti: Himera in muliebrem figuram … (kot ženska) formata Ci., formatus … est cum cornibus Ammon O.

    2. metaf. izobraziti, poučiti, (o)likati, omikati, uravnati, urediti, ustrojiti: format natura nos intus ad omnem fortunarum habitum H., f. puerum praeceptis H., talibus Iuno Semelen dictis formarat O., f. boves ad usum agrestem V. navajati, f. se in regis … mores ali collegas in suos mores L. prilagoditi, privaditi, formatis omnibus ad belli et pacis usus L., artibus formatus Col., f. oratorem, sapientem Q., mores Sen. rh., Q., Plin. iun., ingenia Cu., ingenia legibus institutisque Iust., mentes (srca) Q., provisa et formata cogitatio Q. pripravljena in dobro (primerno) izražena misel, circa educandos formandosque liberos T., a me formari et institui cupit Plin. iun., formatus in admirationem Suet. s hinavskim začudenjem; z dat.: laetos rectoris formabat Scipio bello Sil.; occ. obdelovati, (o)mehčati ((o)mečiti), vplivati na kaj, učinkovati na kaj: animos Ci., animum iudicum Q.

    3. sinekdoha: iz kake tvarine ustvariti, napraviti, narediti, izgotoviti, izvršiti: signum in muliebrem figuram Ci., signum e marmore O., formabat in Ida Aeneas classem V., moenia urbis Tib. zgraditi; (o dramatiku) predstavljati: si audes personam formare novam (ustvariti nov značaj) H.; (o pisatelju) pisati, spisati: librum Plin. iun. epistulas orationesque … alieno ingenio Suet. dati drugim napisati; occ. izgovarjati: verba recte f. Q.; metaf. narediti, ustvariti, storiti, zasnovati, ustanoviti: quattuor modis formatas in animis hominum deorum esse notiones Ci., quam (consuetudinem) … ratione formabant Ci., in futura consilium f. Iust. načrt izdelati, zasnovati; pesn.: gaudia tacitā mente f. O. predstavljati (predočevati) si, misliti si.
  • formoso agg. lep; lepo raščen; lepo oblikovan; poln; bujen:
    donna formosa bujna ženska
  • fort, e [fɔr, t] adjectif močan, krepek, čvrst, jak; korpulenten, debel; utrjen; spreten, sposoben; dobro podkovan (en v); bistroumen, inteligenten, pameten; energičen; trmast; učinkovit; vpliven; prepričljiv, odločilen; pretiran, neverjeten; težak (vino); oster (kis); žaltav (maslo); visok, znaten (znesek); drastičen (besedo); masculin močan človek; moč, sila, močna stran; utrdba, višek, glavna stvar

    au fort de l'hiver sredi zime
    au plus fort de la discussion sredi najživahnejše diskusije
    à plus forte raison toliko bolj, tem bolj
    au sens fort du mot v pravem pomenu besede
    au prix fort zelo drago
    ce n'est pas fort to ni posebno pametno
    c'est plus fort que moi ne morem si pomagati
    c'est trop fort! to je nezaslišano!
    devises féminin pluriel fortes močne devize
    droit masculin du plus fort pravica močnejšega
    esprit masculin fort svobodomislec
    mer féminin forte močno razburkano morje
    place féminin forte utrdba
    poids masculin fort bruto teža
    prix masculin fort polna cena
    forte tête trmasta glava, trmoglavec
    forte femme energična ženska
    avoir une forte envie de imeti veliko veselje, voljo (za)
    avoir affaire à forte partie imeti posla, spoprijeti se z močnim nasprotnikom, z velikimi iežavami
    avoir l'haleine forte neprijetno dišati iz ust
    être fort aux échecs, en mathématiques biti dober šahist, matematik
    l'histoire n'est pas mon fort zgodovina ni moja močna stran
    se porter fort pour quelqu'un jamčiti za koga
    prêter main forte à quelqu'un komu krepko pomagati
    elle est forte celle-là! (familier) ta je pa dobra!
    c'est trop fort! to je pa (že) preveč! ta je pa prehuda!
  • fourreau [furo] masculin nožnica, mečnica; futeral, prevleka; tesno se prilegajoča obleka; populaire hlače

    fourreau de parapluie, d'une épée futeral za dežnik, nožnica za meč
    fourreau de doigt oprstnik, prevleka za prst
    robe féminin jupe féminin fourreau tesno prilegajoča se ženska obleka, krilo
  • furia -ae, f (furere)

    1. (večinoma v pl.) besnost, blaznost, divjanje, ihta, togota: ob … furias Aiacis Oilei V. zaradi blaznosti (= blaznega dejanja), furiis accensus ac irā V., heu furiis incensa feror! V., ubi concepit furias evicta dolore V. je pobesnela, ergo omnis furiis surrexit Etruria iustis V. v pravični togoti, furiarum ac formidinis plena omnia ad hostes esse L.; o neosebnih subjektih: ventorum furiae V., Alcidae furiis exarserat atro felle dolor V., torrentum furiae Cl.; occ.
    a) zaljubljena blaznost, pohotnost, (o živalih) pojanje, pojatev, pojatnost; pohlep, poželenje: muliebres furiae L. besna ženska strast, omne … genus … hominumque ferarumque et … pecudes … in furias ignemque ruunt V., nescia se furiis accubuisse novis Pr., furiis ardebant (equi) V., in furias agitantur equae O., quae passa est furias tauri Mart., cum primum mitigatā furiā laxaverunt oves animum Ap.; z objektnim gen.: furiae auri Sil.
    b) navdušenost, navdahnenje, zamaknjenost: furiis agitata doloris, Bacche, tuas (furias) simulat O. tvojo bakhantsko navdušenost, tvoje bakhantsko divjanje, furiae honestae Stat. hvalna navdušenost, furiae Cassandrae V. prerokovanja, prerokbe.

    2. pooseb. Furia, večinoma v pl. (ker so tri: Allecto, Megaera in Tisiphone) Furija, boginja maščevanja, boginja maščevalka. Rimske Furije (poosebljena slaba vest) so istovetne z grškimi Evmenidami (Eumenidēs, Εὐμενίδες), ki ženejo ubežnega hudodelca v besnost; rimski pesniki jih opisujejo kot ženske s plamenicami, s kačami v rokah in v laseh, z biči, spletenimi iz kač, opasane s kačami: eos (parricidas) agitent Furiae Ci., Furiarum maxima (= Megaera) V., scelerum Furiis agitatus Orestes V., agitantibus Furiis sororis ac viri (interfectorum) L., Furias fraternas concita L. razdraži Furije, da maščujejo bratov zločin; a Furije so tudi bitja, ki človekov že zlobni um ženejo k vedno hujšim pregreham: Furiae Catilinae Ci. zli duh Katilinov.

    3. metaf. (o besnih, brezumnih ljudeh) furija, zli duh: illa furia ac pestis patriae Ci. ali illa furia muliebrium religionum Ci. ep. (o Klodiju), tantum maledicit utrique vocando hanc furiam (Furiam) H., hunc iuvenem (sc. Hannibalem) tamquam furiam facemque huius belli odi L.
  • gaillard, e [gajar, d] adjectif vesel, razposajen; zadovoljen; svež, čil, srčen; malce dobre volje; (veter) hladen

    frais et gaillard svež in čil, čil in zdrav; masculin fant, dečko, veseljak, korenjak; féminin sposobna, zdrava, vesela ženska; typographie borgis
  • galant, e [galɑ̃, t] adjectif udvorljiv, vljuden, ustrežljiv, uslužen, ljubezniv, uglajen; ljubezenski, zapeljiv, galanten; zaljubljen; masculin ljubimec, oboževalec

    galant homme poštenjak
    homme galant galanten človek
    vous êtes un galant homme to je lepo od vas
    vert galant masculin ženskar
    femme féminin galante koketna ženska, lahkoživka, deklina
    lettre féminin galante ljubezensko pismo
    scène galante ljubezenski prizor
  • gale [gal] féminin garje, srab; figuré strupen jezik

    une méchante gale zlobna, hudobna, obrekljiva ženska
    avoir, attraper la gale imeti, dobiti garje
    je n'ai pas la gale nisem garjav
    (populaire) ne pas avoir la gale biti zdrav, ne imeti kake ostudne bolezni
    n'avoir pas la gale aux dents imeti zdrav, dober tek (apetit)
    (familier) c'est une gale, il est mauvais comme une gale on je zloben, samó obrekuje druge ljudi
  • gameta samostalnik
    biologija (spolna celica) ▸ gaméta
    ženska gameta ▸ női gaméta
    moška gameta ▸ férfi gaméta
    združitev gamet ▸ gaméták egyesülése
  • garbo m vljudnost, olikanost, uglajenost, prefinjenost, vzgojenost:
    una donna piena di garbo elegantna ženska
    chiedere qcs. con garbo kaj vljudno vprašati
    senza garbo nevljudno, grobo, nespodobno
  • gardé, e [garde] adjectif čuvan, zavarovan

    chasse féminin gardée (po lastniku lovišča) prepovedan lov; familier ženska, ki se ji ne sme dvo-riti
  • glabrāria -ae, f (glaber)

    1. v šalj. dvoumju = ženska, ki ljubi ogoljene sužnje (gl. glaber);

    2. ženska, ki je „oskubena“, tj. oropana svojega premoženja: MART. (4, 28, 7).
  • glasbenica samostalnik
    (ženska, ki se ukvarja z glasbo) ▸ zenész
    nadarjena glasbenica ▸ tehetséges zenész
    komorna glasbenica ▸ kamarazenész
    šolana glasbenica ▸ képzett zenész
    akademska glasbenica ▸ akadémikus zenész
    koncert glasbenice ▸ zenész koncertje, zenész hangversenye
    nastop glasbenice ▸ zenész fellépése
  • gláven principal, main, chief; cardinal; primary; master; anatomija cephalic

    v glávnem chiefly, mainly, on the whole, in the main
    glávni artikel principal article
    glávna blagajna main cash desk (ali box office, checkout)
    glávna cesta trunk (ali main) road
    glávna čednost cardinal virtue
    glávni delničar principal shareholder
    glávni cilj primary target
    glávni dobitek (v loteriji) first prize, the big prize
    glávni dogodek main event
    glávni del main part; body
    glávni dedič chief heir, pravo residuary legatee
    glávni film feature film, (filmskega programa) main feature
    glávni igralec gledališče leading man, (igralka) leading lady; lead; star
    glávni jambor mainmast
    glávna jed main course
    glávna hrana staple diet, chief food, staple food
    glávni izdatki principal expenditure (ali outlay), major expenses pl
    glávna knjižnica main library
    glávni knjižničar chief librarian
    glávna knjiga trgovina ledger
    zaključiti glávno knjigo to balance the ledger
    glávni kolodvor, glávna postaja (železniška) central station, main station, (končna) terminus, ZDA terminal; main railroad station
    glávni jašek main shaft
    glávna naloga main (ali chief) task
    glávni napad main attack; main effort
    glávno mesto capital, metropolis
    glávna napaka chief fault; main defect
    glávna krivda principal fault
    glávna obrambna črta main defence line, main fighting line, main line of resistance (krajšava: MLR)
    glávni oltar high altar
    glávna os main axis
    glávni oddelek main department
    glávni namen main object, chief purpose
    glávna misel main (ali principal) idea
    glávni krivec pravo major (ali chief) offender; principal
    glávna oseba principal person, head, gledališče (roman) hero, chief character, protagonist; pogovorno leading light, kingpin
    glávno oporišče main base
    glávna paluba main deck
    glávna poteza (značaja itd.) chief trait, principal feature
    glávni poklic (zaposlitev) chief occupation
    glávni pojem, glávna ideja main idea (ali principal notion)
    glávna potreba chief requirement
    glávna prometna cesta (ulica) principal thoroughfare, highway, ZDA thruway
    gláven priča principal witness
    glávna proga main line, (železniška) main line, ZDA trunk line
    glávni pomen chief importance
    glávni pogoj principal condition, principal requirement
    glávna pozornost main attention
    usmeriti glávno pozornost na to direct one's special attention to
    glávni plinovod gas main
    glávno poslopje main building
    glávno pravilo first principle, fundamental principle
    glávna pomanjkljívost chief defect
    glávna postavka main item
    glávni poštni urad General (ali Main) Post Office
    glávni razlog principal reason, (motiv) primary motive
    glávna reka main stream
    glávna sezona high season
    glávna skušnja gledališče dress (ali full ali general) rehearsal
    glávni sovražnik chief enemy
    glávna sestavina (sestavni del) chief constituent, principal ingredient
    glávni stavek gramatika main (ali principal) clause
    glávna stvar chief matter; main thing, most important thing
    to je glávna stvar that's all that matters
    glávna razlika main difference
    glávna razprava pravo (main) trial; hearing
    glávna stroka speciality; main line, (v šoli) VB main subject, ZDA major
    izbrati zgodovino kot glávno stroko (predmet) VB to take history as one's main subject, ZDA to major in history
    glávni šlager (zvočnega filma itd.) themesong
    glávni števnik cardinal number
    glávno tržišče principal market
    glávni urednik chief editor
    glávni vzrok chief cause, principal reason
    glávni vod (telefonski) trunk line
    glávni vir chief source
    glávni vir dohodkov principal source of revenue
    glávni ugovor chief objection
    glávni vhod main entrance
    glávna vrata main door
    glávna varovalka (elektrika) main fuse, main cutout
    glávna težava main difficulty
    glávna (mestna) ulica high street, ZDA main street; main road; arterial road, high road
    glávni električni vod the mains pl, (plinski, vodovodni itd.) gas main, water main
    glávni vidik main aspect
    glávno vprašanje chief (ali main) question
    glávno železniško vozlišče main junction
    glávna vsebina principal contents pl; substance; summary
    glávna vloga gledališče leading role, lead, star role; leading part (ali character), (ženska) female lead
    igralec v glávni vlogi star, ZDA (tudi) headliner
    igrati glávno vlogo to star, (manj važno) ZDA to feature
    kdo igra glávno vlogo gledališče who is playing the lead?
    v glavni glávni nastopa g. X the show stars Mr. X, Mr. X is appearing in the lead (ali in the main role)
    glávni igralec leading actor, star (performer)
    glávna zahteva prime (ali chief) requisite, primary requirement
    glávno žarišče principal focus