Franja

ob-līvīscor -scī, oblītus sum (k linere, levis = v spominu prečrtati, iz spomina izbrisati; oblītus iz *oblīvitus)

1. pozabiti, pozabljati kaj, na kaj; tudi = hote ne misliti več na kaj (naspr. memini, in mentem venit): cui placet, obliviscitur, cui dolet, meminit Ci.; z gen.: H., V., N., Iust., Sen. ph. idr., offensarum T., controversiarum ac dissensionis C., obliviscere caedis atque incendiorum Ci., nimium … oblite tuorum O.; refl.: sui oblivisci pozabljati nase =
a) ničesar ne vedeti o sebi, ne zavedati se; α) za časa življenja (= ne vedeti, v katerem času da se živi): T. (Dial.). β) po smrti: Sen. tr.
b) ne zavedati se = biti raztresenih misli: prorsum oblitus sum mei Ter.
c) spozabljati se = ne misliti na svojo dostojnost: non oblita Iuno sui Val. Fl.; redkeje z acc.: Acc., Iust., Aur., Vulg., o. artificium Ci., se quoddam oblitum N., o. amissos Graecos V., obliviscendus et illis H.; z inf.: Ter., O., Suet., emere oblitus es Ci.; z ACI: T., Cu., Sen. rh., obliviscitur se patrem esse Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: L., Cu., H., Sen. ph., ut unde audierit oblitus sit Ci.; metaf.: saecla obliviscentia Cat. hitro pozabljajoča, poma degenerant sucos oblita priores V. pogrešajoča, oblito palato O., oblito pectore Cat.

2. metaf. pozabiti (pozabljati) (na) kaj = vnemar pustiti (puščati) kaj, ne (z)meniti se za kaj: Sen. ph., Petr., o. pudoris O., feritatis ingenitae L., consuetudinis suae Ci., sui Ci., V. izneveriti se sebi (svojemu značaju, svojim navadam, načelom); z acc.: cultum oblitus es Caecil.; z inf.: obliti sunt Romae loquier linguā Latinā Naev. ap. Gell.

Opomba: Oblīvīscor v pass. pomenu: adoptivae familiae obliviscuntur Paul.; pogosto pt. pf. oblītus 3 pozabljen: Val. Fl., Val. Max., Aug., oblita mihi carmina V.

obnêsti se -nêsem se dov. a trece o probă, a reuşi

obravnavánje s raspravljanje o čemu, pretresanje: kompleksno obravnavanje problema

obravnávati -am
1. raspravljati o čemu, pretresati što: obravnavati sporno zadevo na sodišču
2. obrađivati: obravnavati tekst, berilo

ȍbznana ž
1. razglas, proklamacija
2. sporocilo: obznana zanimljive činjenice
3. opozorilo: ubijaju bez prethodne -e
4. razglas Kraljevine SHS 1920 o prepovedi Komunisticne partije, obznana

occultism [ɔ́kəltizəm ameriško əkʌ́ltizəm] samostalnik
okultizem, nauk o skrivnih močeh

occultisme [-kültism] masculin nauk o skrivnih silah, okultizem

océanographie [-nografi] féminin nauk o morju, oceanografija

oceanography [oušiənɔ́grəfi] samostalnik
oceanografija, nauk o oceanih in morjih

océniti -im dov.
1. a evalua, a aprecia, a estima, a preţui
2. a da o notă/un calificativ
3. a recenza

ocenjeváti -jújem nedov.
1. a evalua, a aprecia, a estima, a preţui
2. a da o notă/un calificativ
3. a recenza

oćéfšiti òćēfšīm (t. kešif, ar.) dial. opraviti komisijski ogled o škodi

odlágati -am nedov.
1. a pune la o parte
2. a depune
3. a descărca
4. a sedimenta
5. a amâna, a proroga, a tărăgăna

odložíti -ím dov.
1. a pune la o parte
2. a depune
3. a descărca
4. a sedimenta
5. a amâna

odnôsno konj. o, ovvero, oppure

odontología ženski spol nauk o zobovju

odontologie [-tɔlɔži] féminin nauk o zobovju, o zdravljenju zob

odštéti odštévati matematika a o subtract (od from); to count out; to take from

odštéti, odštévati od vsote to deduct from a sum
odštel mi je 10 funtov he paid me 10 pounds

of [əv] predlog

1.
od (north of)

2.
genetiv (the master of the house)

3.
apozicija (the City of London, the month of May)

4.
(poreklo, izvor) od, iz, genetiv (of good family, Mr. Smith of London)

5.
(vzrok, posledica) zaradi, od, na (to die of hunger, to be ashamed of s.th., proud of)

6.
(snov, material) od, iz (made of steel, a dress of silk)

7.
(lastnost) s, z (a man of courage, a man of no importance, a fool of a man)

8.
(avtorstvo, način) od, svojilni pridevnik (the works of Byron, of o.s. sam od sebe)

9.
(mera) genetiv (two feet of snow, a glass of wine)

10.
o (talk of peace, news of success)

11.
(čas) večinom genetiv, od (of an evening, of late years, your letter of March)

12. ameriško
pogovorno pred, do (ten minutes of three)

13.

Razno:

to be quick of eye hitro in dobro zapažati
nimble of foot lahkonog
of old že zdavnaj
of late v zadnjem času nedavno
of course seveda, se razume
in case of v slučaju
you of all prav ti
of age polnoleten
by means of s pomočjo
for the sake of; ali in (ali on) behalf of zavoljo, zaradi
in face of, in spite of vkljub
on account of, because of zaradi
for fear of iz strahu od
in respect of z ozirom na
instead of namesto
all of a sudden nenadoma
ameriško back of za(daj)
to be on the point of (going) biti na tem, da bo (šel), biti na (odhodu)

ofiologia f zool. nauk o kačah, ofiologija