Franja

úpor m
1. odpor: ako si od -a če se upiraš
2. šport. odpor: upor je otpor noge kad se na nju prenosi težina tijela
3. dial. zahodnik ob Skadrskem jezeru

upriver [ʌ́privə]

1. pridevnik
ki leži ob gornjem toku reke; protivodni

2. prislov
po reki navzgor, proti izviru reke, proti vodi, po vodi navzgor

upward(s) [ʌ́pwəd(z)] prislov
kvišku, gor, navzgor (tudi figurativno)
dalje, naprej; proti vodnemu toku, ob vodi navzgor; proti notranjosti dežele; proti (glavnemu) mestu

upward(s) of (10 years) več kot, nad (10 let)
16 years and upward(s) 16 let in več
from 10 dollars upward(s) od 10 dolarjev naprej, dalje (više)
from the l6th century upward(s) od 16. stoletja dalje
upward(s)s of ten thousand več kot deset tisoč
men of forty and upward(s) možje, stari 40 let ali več
upward(s) cercle šport veletoč
the boat turned bottom upward(s)s čoln se je prevrnil
to look upward(s) pogledati kvišku
to follow a stream upward(s) iti ob reki v smeri proti izviru
the prices tend upward(s) cene se dvigajo

urtare

A) v. tr. (pres. urto)

1. udariti, udarjati; suniti, suvati:
urtare la testa in uno spigolo udariti z glavo ob vogal

2. pren. vznevoljiti; spraviti v slabo voljo; zjeziti

B) v. intr.

1.
urtare contro, in udariti, zadeti ob

2. pren. naleteti na, trčiti ob:
urtare contro, in ostacoli d'ogni sorta naleteti na vse mogoče ovire

C) ➞ urtarsi v. rifl. (pres. ci urtiamo)

1. trčiti

2. pren. udariti se, sporeči se:
si sono urtati per una vecchia questione familiare sporekla sta se zaradi starega družinskega spora

Č) ➞ urtarsi v. rifl. (pres. mi urto) jeziti se, vznejevoljiti se

ȕstava ž
1. zapornica: vodenica melje na -u; otvoriše se nebeske -e
2. zajeza
3. anat. zaklopnica, zapornica, valvula: srčana ustava
4. priprava za vzdigovanje ladij ob jezu: -om se brod diže na gornju ili spušta na donju razinu

uter-que, utra-que, utrum-que, gen. utrīusque, dat. utrīque (uterque : uter = quisque : quis) pron. indefinitum vsak od obeh, vsakteri od obeh ali njiju, eden in drugi, oba = vsak zase (ne oba skupaj, zato pravilno s predik. v sg.): Pl., Ter., Afr. ap. Non., V., H., Q., Plin., Iust. idr., uterque cum equitatu veniret C., habebat uterque quid sequeretur Ci., sermones utriusque linguae Ci., cum iam tempus esset deducendi de Samnio exercitūs aut utriusque aut certe alterius L., qui utrumque probat, ambobus debuit uti Ci.; uterque podvojen: uterque utrique est cordi Ter. vsak (od njiju) je drugemu … , cum uterque utrique esset exercitus in conspectu C. ko sta si vojski bili prišli (druga drugi) v dogled; pogosto v določenem pomenu: uterque Phoebus O. vzhajajoče in zahajajoče sonce, jutro in večer, solis utraque domus O. vzhod in zahod, uterque polus O. sever in jug, uterque oceanus O. vzhodno in zahodno morje, uterque Neptunus Cat. obojni Neptun (gr. ἐπιϑαλάσσιος in ἐπιλίνμιος), uterque Poenus H. Punec v Evropi in Afriki, uterque parens O. oče in mati, utraque tyrannis N. obojna = obeh Dionizijev (starejšega in mlajšega), utraque fortuna = veliko in majhno imetje: N.; = sreča in nesreča: Ci., T., in utramque partem disputare (disputationem habere) Ci. na obe strani = za in proti; subst.: non parva multitudo utriusque Aug. obeh spolov; s partitivnim gen.: uterque nostrum Ci., horum uterque occĭdit Ci., quorum uterque Bruti imaginem cotidie videret Ci., uterque consulum L., uterque legatorum Vell.; redko s predik. v pl. (gr. κατὰ σύνεσιν): Pl., Ter., Ca., Cl. idr., ut utraque (sc. navis) ex concursu laborarent C., uterque eorum exercitum educunt C., utraque (sc. Pallas et Arachne) festinant O., uterque ambigui (sc. fuerunt). T.; v pl. stoji ta pron.
a) pri subst., ki so pluralia tantum: in utrisque castris C.
b) če je govor o dveh množinah, ki si jih zamislimo vsako zase, ali pa o več osebah ali stvareh na vsaki strani = oboj(n)i, obojestranski, obe stran(k)i, oba dela: Pl., Ter., Enn. ap. Ci., Naev. ap. Macr. idr., collatis utrorumque (sc. Graecorum et Romanorum) factis N., muros utrosque et Piraei et Athenarum reficiendos curat N., ab utrisque militibus auditus est C. od obojih vojakov = od vojakov obeh strani, od obeh vojska, quoniam utrique Socratici et Platonici volumus esse Ci., a quibus utrisque aliquid sumitur Ci., cognoscere, quid boni utrisque (svojcem in sovražnikom) aut contra esset S., cum flamma ab oppugnatis et oppugnatoribus est visa, utrisque venit in mentem signum esse N., colloquii die utrique legatos mittunt N., parantibus utrisque se ad proelium L.
c) v pomenu oba, obadva s poudarkom na le dveh osebah ali stvareh se uporablja redko (pri Ci. nikdar): hi (sc. Marcius et Metellus) utrique ad urbem imperatores erant S., duae fuerunt Ariovisti uxores; utraeque in eā fugā perierunt C., utrorumque Dionysiorum (Dionizija starejšega in Dionizija mlajšega) opibus Corinthii saepe adiuti N., illa utrosque (sc. avum et aviam) intuens T., binos scyphos (dve kupi) habebam, iubeo promi utrosque Ci.; pesn.: utraeque res Ter., palmas utrasque tetendit V., ramum super utraque quassat tempora V., pallor utrasque (sc. Canidiam et Saganam) fecerat horrendas H. — Od tod adv.

1. utrasque
a) na obeh straneh: atque hercle utrasque te, cum ad nos venis, subfarcinatam vidi Caecil. ap. Non.
b) obakrat: in Hispania pugnatum bis, utrasque nostri loco moti Cassius Hemina ap. Non.

2. utrimque (utrinque) (star., po 3. deklinaciji tvorjen acc.) z obeh strani, od obeh strani, na obeh straneh: Enn. ap. Macr., Pl., S., L., H., Plin. idr., acriter u. pugnatum est C., magnae u. copiae, ita paratae ad depugnandum Ci. ep., femina u. nobilis T. po očetu in materi, causam u. tractare Q. obravnavati z obeh plati = govoriti za in proti; z gen.: u. orarum Cael.; metaf.: u. anxii T. z obeh strani v strahu = boječ(i) se obeh strani (strank). V zvezi s secus, pisano tudi skupaj utrimquesecus (utrinquesecus) ob obeh straneh, na obeh straneh: Luc., Ca., Ap., N., Amm. idr., quare utrimque secus cum corpore vapulet Lucr.

3. utrōque (star. dat.) na vsako stran od dveh strani, na obe strani, na obojno stran; krajevno: exercitūs u. ducti L., u. citius quam vellemus cursum confecimus Ci. ep., nescit, utro ruat, et ruere ardet utroque O., u. caput iactans V.; metaf.: Varr., Ci., u. trahunt. V zvezi z versum (vorsum), pisano tudi skupaj utrōqueversum (utrōquevorsum) „proti obojni strani“ = na obe strani: Pl., utroque versum dicantur Gell. v dvojnem pomenu, dvoumno.

Opomba: Gen. sg. pesn. utrĭúsque: H., O., Lucr., Mart.; tudi utrīque: Pl.; gen. pl. tudi utrûmque: Ci.

ȕza strānu prisl. poleg, ob strani: stajao je uza stranu

uzdržávati uzdr̀žāvām
I.
1. vzdrževati
2. zadrževati
II. uzdržavati se
1. vzdrževati se: uzdržavati se od rakije
2. držati se ob strani, biti zadržan: kupci se uzdržavaju

ú zlī čȁs prisl. ob nepravem, času

ȕ zoru prisl. ob svitu

ùzvod m
1. platno s svilenimi prižami
2. mn. uzvodi vrste vinske trte, ki se vzpenjajo na kolje v obliki teras ob morski obali

vȅčerom prisl. zvečer, ob večerih: večerom izlazimo u šetnju

vers² [vɛr] préposition proti; (časovno) proti; nekako ob, okoli

vers minuit okrog polnoči
vers les 5 heures okoli petih
aller vers Kranj iti proti Kranju
vers le nord proti severu
vers Kranj blizu Kranja

vertèpāš -áša m kdor nosi jaslice ob božiču

vīcennālis -e (vīcennium) dvajsetleten; subst. vīcennālia -ium, n vicenálije = dvajsetletnica, obhajana v spomin dvajsetletnega vladarstva kakega cesarja, praznik ob dvajsetletnici vladarstva: Lact.

vȉdovača ž ob Vidovem zrel sadež (jabolko, hruška, češnja)

vȉdōvka ž ob Vidovem zrelo jabolko

vīn-dēmia -ae, f (iz *vīno-dēmia; vīnum in dēmere : quod vinum de viti demant Varr.)

1. vinska trgatev, pobiranje grozdja, bratev, „bendima“: Varr., Plin., Suet., Ulp. (Dig.) idr., vindemiae sunt in manibus Plin. opraviti imam s trgatvijo, vindemiam facere Col. (grozdje) trgati, brati, vindemias ducere atque agitare Arn. imeti (opravljati) in obhajati trgatev.

2. meton.
a) grozdni (vinski) pridelek, grozdna (vinska) letina, trtni obròd (obródek), grozdje, vino: vindemiam videt in cella Verr., arboribus pendet vindemia V., in apricis coquitur vindemia saxis V., vindemias colligere, vendere vindemias negotiatoribus Plin. iun.
b) mest (mošt), „tolkec“, „tolkovec“: spumat plenis vindemia labris V.
c) čas trgatve, čas ob trgatvi: M. Aurelius ap. Fr.

3. metaf. pobiranje (spravljanje) podobnih pridelkov: olearum, turris Plin., mellis Col., Plin.; pren.: vindemia parricidarum Tert. prijetje in kaznovanje.

vītulātiō -ōnis, f (vītulārī) veselo zmagoslavje, žrtvovanje ob zmagi, vesela slovesnost, veselo proslavljanje: post victoriam certis sacrificiis fiat vitulatio Macr., ut vitula dixerit pro vitulatione, quod nomen esse sacrificii ob laetitiam facti superius expressimus? Macr.

vòdičār m raznašalec blagoslovljene vode ob bogojavljenjskem prazniku