Franja

šíht shift; turn

dnevni šíht day shift
nočni šíht night shift
delo v šíhtih shift work
delati v šíhtih to work in shifts

šíniti to flit, to whisk; to shoot; vojska (pikirati) to dart

šíniti preko brzice to shoot a rapid
mačka je šinila iz sobe the cat shot out of the room
v glavo mi je šinila misel a thought ran through my head
srečna misel ji je šinila v glavo a happy idea struck her
ravno mi je šinilo v glavo it just passed through my mind

šíniti (se) glisser rapidement, passer (ali filer) comme un trait, s'élancer, se précipiter

šiniti kvišku se lever d'un bond
v glavo mu je šinila misel il eut (ali il lui vint) l'idée de, l'idée lui vint de

šíniti (-em) | šínjati (-am) perf., imperf.

1. pren. guizzare, slanciarsi, correre, piombare; saltare, sprizzare:
šiniti iz hiše slanciarsi fuori di casa
kri je šinila iz rane il sangue sprizzò dalla ferita
šiniti iz postelje saltare dal letto

2. guizzare, balenare, andare:
od jeze mu je kri šinila v obraz dalla rabbia il sangue gli andò al volto
misel mu je šinila skozi možgane gli balenò un pensiero nella testa
strah jim je šinil v kosti presero una terribile paura

šíniti pasar (ali deslizarse) rápidamente (čez, po por)

šinila mu je v glavo misel ... se le ocurrió la idea (de)...

šipkov pridevnik
1. (o grmu ali delu grma) ▸ csipkebokor, vadrózsa
2. (v kulinariki) ▸ csipkebogyó
3. (o plodu) ▸ csipkebogyó
4. (o snovi) ▸ csipkebogyó

šir ženski spol (-i …)
v šir in die Breite
na šir breit
v dalj in šir nach allen Ecken

šír (širina, širjava) width, breadth; wideness

v šír in width

šíren amplio, vasto; ancho

oditi v širni svet marchar a tierras lejanas

širína largeur ženski spol , ampleur ženski spol ; (zemljepisna) latitude ženski spol

širina (tiskarskega) stavka, stolpca justification ženski spol, familiarno justif ženski spol
širina železniškega tira écartement moški spol de la voie (ali des rails)
iti v širino s'élargir, s'étendre

širína ancho m ; anchura f

širina blaga, tkanine tiro m, ancho m, paño m
širina (železniškega tira) ancho m de vía
zemljepisna širina latitud f
iti v širino extenderse; ensancharse; fig extenderse en detalles

širjáva largeur ženski spol

na širjavo in daljavo en long et en large
v širjavo se razprostreti s'étendre longuement sur quelque chose

šírši (-a -e) adj.

1. komp. od širok più largo

2. vasto, lato; in senso largo:
v širšem smislu in senso lato
širša, ožja domovina la patria in senso largo e stretto

3. pren. (ki obsega sorazmerno dosti ljudi) vasto:
širši javnosti neznan umetnik un artista sconosciuto al vasto pubblico

šivan (-a, -o) genäht (ročno handgenäht, v enem kosu durchgenäht)
s šivanim robom randgenäht
šivana čipka die Nähspitze

šivánka sewing needle

vdeti šivánko to thread a needle
sedeti, biti kot na šivánkah (figurativno, biti skrajno nestrpen) to seethe with impatience
iskati šivánko v kupu slame (figurativno) to look for a needle in a haystack

šivánka (-e) f ago (da cucito):
vdeti šivanko infilare l'ago
uho šivanke cruna dell'ago
blazinica za šivanke cuscinetto portaspilli
poprijeti se šivanke imparare l'arte del sarto
pren. iskati šivanko v senu cercare un ago in un pagliaio
pren. sedeti (kakor) na šivankah stare sulle spine
pren. nastala je taka tišina, da bi slišali šivanko pasti non si sentiva volare una mosca

škárje (a pair or) scissors pl; (velike) shears pl

rakove škárje claw
škárje za striženje ovac sheep shears pl
škárje za rezanje pločevine plate shears pl
škárje za rezanje žice wire-cutter
prehitevati v škárje (avto) to cut in

škárje (-rij) f pl.

1. forbici; cesoie:
konica, uho škarij la punta, l'anello delle forbici
kleparske, vrtnarske škarje cesoie da carrozziere, da giardiniere
krojaške, frizerske škarje forbici da sarto, da parrucchiere
ovčje škarje tosatrice
teh. škarje za živo mejo tosasiepi
škarje za rezanje pločevine cesoiatrice
pren. škarje cenzure le forbici della censura

2. zool. chela

3. ekon. forbice:
škarje cen, plač la forbice dei prezzi, dei salari
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
filmu škarje ne bi škodile la pellicola avrebbe bisogno di una bella sforbiciata
imeti škarje in platno v rokah tenere il coltello dalla parte del manico
šport. narediti škarje fare una sforbiciata
avt. priti v škarje invadere la corsia opposta (provocando uno scontro)

škíliti (-im) imperf.

1. essere guercio, strabico

2. guardare con la coda dell'occhio; guardare di sottecchi

3. desiderare, bramare, guardare con bramosia:
začel je škiliti za dekleti ormai guarda già alle ragazze

4. cercare di appropriarsi; usurpare

5. insistere, premere:
eni škilijo v zakon, drugi iz njega alcuni premono per legarsi in matrimonio, altri per uscirne, liberarsene

škod|a¹ [ó] ženski spol (-e …) der Schaden (tudi pravo), namerno povzročena na polju, v gozdu: der Frevel (Feldfrevel, Forstfrevel); die Schädigung, die Beschädigung; (škodljiva posledica) der Nachteil; (škodljivo učinkovanje) die Schadwirkung; (celotna Gesamtschaden, lovska Wildschaden, malenkostna Bagatellschaden, materialna Sachschaden, Materialschaden, milijonska Millionenschaden, na okolju Umweltschaden, na pridelkih Flurschaden, na zgradbi/zgradbah Gebäudeschaden, nepremoženjska Nichtvermögensschaden, na zdravju Gesundheitsschädigung, osebna Personenschaden, posledična, posredna Folgeschaden, premoženjska Vermögensnachteil, Vermögensschaden, vojna Kriegsschaden, vremenska Wetterschaden, živalska Tierschaden, zaradi prometne nesreče Unfallschaden, zaradi neurja Unwetterschaden, zaradi onesnaženosti Emissionsschaden, zaradi plazu/plazov Lawinenschaden, zaradi požara Brandschaden, Feuerschaden, zaradi suše Dürreschaden, zaradi toče Hagelschaden, zaradi viharja Sturmschaden, zaradi vode Wasserschaden, zaradi visoke vode Hochwasserschaden); ki jo povzročijo živali z objedanjem: der Fraß (od divjadi Wildfraß, od miši Mäusefraß, od ptičev Vogelfraß)
neznatna škoda die Geringfügigkeit, der Bagatellschaden
škoda, ki jo je povzročila divjad der Wildschaden
škoda, ki so jo povzročile živali Tierschaden
(škodni primer) der Schadensfall
dogodek, zaradi katerega je nastala škoda pravo schädigendes Ereignis
izkaz škode der Schadennachweis
nadomestilo škode (odškodnina) der Schadenersatz
nastanek škode der Schadenseintritt
obveznost povračila škode die Ersatzpflicht
odmera škode die Schadensbemessung
povračilo škode der Schadenersatz
poprava škode die Wiedergutmachung
povrnitev škode die Erstattung, der Schadenersatz, die Schadloshaltung
povzročitelj škode der Schädiger
preprečevanje škode die Schadensverhütung
prijava škode die Schadensmeldung, die Schadensanzeige, Schadenmeldung, Schadenanzeige
ugotavljanje škode die Schadenfeststellung
zmanjšanje škode die Schadensbegrenzung
biti na škodi im Nachteil sein
poročilo o nastali škodi der Schadenbericht
biti v škodo (jemandem) schaden, sich nachteilig auswirken auf, (jemandem) zum Nachteil gereichen
dolžan povrniti škodo ersatzpflichtig, zum Ersatz verpflichtet
imeti škodo geschädigt sein, figurativno den Schaden haben
v škodo zu Lasten, zum Schaden (von), figurativno zuungunsten, zu Ungunsten, zum Nachteil (von)
meni v škodo zu meinem Schaden
v javno škodo gemeinschädlich
goljufija v škodo zavarovalnice der Versicherungsbetrug
biti v škodo česa sprechen gegen
načelo povzročiteljeve odgovornosti za škodo das Verursacherprinzip
odgovornost za škodo die Schadenshaftung, die Haftung