Franja

corkscrew¹ [kɔ́:kskru:]

1. samostalnik
zatičnik, odčepnik, maček

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
domačno pomikati (se) v obliki spirale; prerivati se

to corkscrew one's way through previti se skozi

corn³ [kɔ:n] samostalnik
kurje oko; žulj

to tread on s.o.'s corns dražiti, žaliti koga

corner¹ [kɔ́:nə] samostalnik
vogal, ogel; kot, kotiček; rob; zavoj; ovinek
figurativno stiska, zadrega, težava
trgovina nakup celotne zaloge blaga; strel iz kota (nogomet)

round the corner čisto blizu; zunaj nevarnosti
a tight corner lepa godlja
to drive s.o. into a corner ugnati koga v kozji rog
to turn the corner premagati težave, preboleti krizo
hole-and-corner sumljiv, zakoten
to cut off corners iti naravnost; zmanjšati stroške
in the (four) corners of the earth povsod
hole and corner transaction tajne spletke
to take a corner rezati ovinek

corner² [kɔ́:nə] prehodni glagol
ugnati v kozji rog; dvigniti cene z nakupom zalog

to corner the market pokupiti zaloge

corniculum -ī, n (demin. cornū) rožič, rožiček, rožek, in to

1. rožén (ali lesen) livček: Col.

2. pl. cornicula
a) škarjasti rožički morskih žab: Plin.
b) tipalke metuljev: Plin.

3. occ.
a) častni rožič(ek), rogat okrasek na čeladi, ki ga je prejel vojak kot častno znamenje (gl. corniculārius): L., Front., Aur., corniculo merere Suet. za poddesetnika služiti.
b) pl. cornicula rogovi na čeladi, menda cornua cristae ali galeae (gl. cornū): Plin.

cornīx -īcis, f (onomatop.; prim. umbr. curnaco = lat. cornīcem, corvus = gr. κορώνη, gr. κόραξ = sl. krokar, lat. crōcāre, crōcīre = sl. krakati, krokotati) vrana, dolgo živeča, starodavnikom po blebetavosti in priučljivosti znana ptica; njeno krakanje je napovedovalo dež, če pa je priletela ali zakrakala z leve strani, je to obetalo srečo: Pl., Lucr. idr., Theophrastus … accusasse naturam dicitur, quos cervis et cornicibus vitam diuturnam, … hominibus, … tam exiguam vitam dedisset Ci., quid (habet) augur, cur a dextra corvus, a sinistra cornix faciat ratum? Ci., nisi me … ante sinistra cavā monuisset ab ilice cornix V., tum cornix plenā pluviam vocat improba (vražja čarovnica) voce V., aquae nisi fallit augur annosa cornix H., c. vetula H., novem saecula passa O., garrula, loquax O., (datum) augurium corvo, laeva cornici omina Ph., cornix colore mire admodum nigro, plura contexta verba exprimens et alia atque alia crebro addiscens Plin.; vrane zelo ostro vidijo, od tod: cornicum eruere genas „vranam oči izruvati“ (kot skrivnostno delujoče sredstvo, da bi koga preslepili): posset ut intentos astu caecare maritos, cornicum inmeritas eruit ungue genas Pr.; preg.: cornicum oculos configere Ci. (prim. Q. VIII, 3, 22) vranam oči izkopati = celo največjega premetenca oslepariti (prevarati); isto elipt.: qui cornici oculum, ut dicitur Ci.

corollary [kərɔ́ləri] samostalnik (of, to)
dodatek; zaključek, pristavek, dostavek; supozicija

as a corollary to this kot posledica tega

cōrpo m

1. telo:
corpo solido, liquido, gassoso fiz. trdno, tekoče, plinasto telo
corpo morto kem. inertno telo
corpi celesti nebesna telesa
gravità dei corpi težnost teles; ekst. predmet:
corpo del reato pravo korpus delikti

2. človeško telo; postava; telesna konstitucija:
avere un corpo asciutto biti vitke postave
guardia del corpo telesni stražar; pren. zaupna oseba
anima e corpo pren. z dušo in telesom
in corpo e anima pren. osebno
avere qcs. in corpo pren. biti zaskrbljen
avere il diavolo in corpo pren. biti nemiren
ricacciare le parole in corpo a qcn. koga ostro zavrniti
a corpo morto pren. besno, z vso silo
combattere corpo a corpo bojevati se prsi v prsi
gli dissi tutto ciò che avevo in corpo povedal sem mu, kar mi je ležalo na srcu
corpo di Bacco! inter. hudiča! prekleto!; ekst. truplo

3. trebuh:
a corpo vuoto, pieno tešč, po jedi
andare di corpo pog. evfemistično opraviti potrebo

4. glavni, osrednji del:
il corpo di un palazzo osrednji del zgradbe
il corpo del discorso osrednji del govora

5. trdnost, čvrstost:
il corpo della voce čvrstost glasu
questo vino ha corpo to vino je močno

6. zbor, ansambel:
corpo diplomatico diplomatski zbor
corpo insegnante učiteljski, predavateljski zbor
corpo di ballo balet, baletni ansambel
corpo elettorale volilno telo, volivci
spirito di corpo solidarnost

7. voj. rod; posebna enota; korpus:
il corpo degli alpini rod alpincev
corpo di guardia stražarji (v izmeni); ekst. stražarnica
corpo d'armata armadni korpus

8. (raccolta ordinata delle opere di un autore) korpus

9. navt. ladijski trup

10. tisk korpus:
corpo minore petit

corpse [kɔ:ps] samostalnik
mrlič, truplo
ameriško, sleng človek

who is the corpse? kdo je to?

correct¹ [kərékt] pridevnik (correctly prislov)
pravi, pravšen, pravilen; natančen; spodoben, vljuden

to be correct prav imeti
to be correct in saying pravilno povedati
the correct card program športnih dogodkov
it is the correct thing tako je prav

correct² [kərékt] prehodni glagol
popraviti, korigirati; grajati, kaznovati
figurativno ublažiti; neutralizirati, regulirati

to correct proofs opravljati korekture
to correct o.s. poboljšati se
to stand corrected priznati svojo krivdo (zmoto)

correction [kərékšən] samostalnik
poboljšanje; popravilo, poprava; grajanje, ukor, opomin; kazen

house of correction poboljševalnica, kaznilnica
correction (of the press) korektura
to speak under correction govoriti z zavestjo, da nimamo čisto prav
subject to correction brez jamstva
under correction nemerodajno, s pomisleki

corrective [kəréktiv]

1. pridevnik (correctively prislov)
poboljševalen, popravljalen
medicina blažilen

2. samostalnik (of, to)
blažilo; izboljševalni pripomoček

correlate¹ [kɔ́rileit]

1. neprehodni glagol (to, with)
biti soodnosen

2. prehodni glagol
postaviti v soodnosnost, v vzajemno zvezo

correlative [kɔrélətiv]

1. pridevnik (correlatively prislov) (with, to)
soodnosen, vzajemen; analogen

2. samostalnik
korelat, soodnosni člen

correr preteči, prevoziti, prepotovati; teči, hiteti (za kom), zasledovati, goniti; odvzeti, ukrasti; hitro jezditi; biti v obtoku; občevati (con z); tekoč biti; poteči; vladati (razmere)

correr burro spuhteti, zdišati se
correr el cerrojo poriniti zapah
correr la cortina pritegniti (odriniti) zaveso
correr mundo iti na pot po svetu
correr el país enemigo vdreti v sovražnikovo deželo
correr parejas (con) podoben si biti (z)
correr peligro, correr riesgo biti v nevarnosti
correr la misma suerte imeti isto usodo
correr toros poditi (dražiti) bike
correr el velo sneti krinko
correr un velo sobre lo pasado pozabiti na preteklost
correr la voz razglasiti, objaviti
correr la pohajkovati, razuzdano živeti
correr a caballo jahati
corren rumores šušlja se, trdi se
correr a su perdición, correr a su ruina drveti v (svojo) pogubo
a (todo) turbio correr naj gre še tako slabo
correr con la casa gospodariti (gospodinjiti) v hiši
correr con la dirección prevzeti vodstvo
correr con los gastos plačati stroške
eso corre de mi cuenta (por mí) to je moja stvar
corre aire vetrovno je
hacerla correr govorico v tek spraviti
eso corre por tí to se tebe tiče
a mí me corre esta obligación to je moja dolžnost
corre prisa mudi se, stvar je nujna
no me corre prisa ne mudi se mi (s tem)
a tres del (mes) que corre 3. t. m.
lo que corre del año ostanek leta
corran las cosas como corrieren naj pride, kar hoče
a más correr, a todo correr z največjo hitrostjo
¡déjelo correr! pustite to! konec s tem!
correrse po-, pre-teči; ujeziti se, biti osupel (prestrašen); prenagliti se
haga V. el favor de correrse un poco hacia la derecha pomaknite se malo na desno, prosim

correspond [kɔrispɔ́nd] neprehodni glagol (with, to)
skladati, ujemati se, ustrezati (with)
dopisovati; predstavljati

corresponding member dopisni član
corresponding clerk korespondent(ka), dopisnik, -nica

correspondence [kɔrispɔ́ndəns] samostalnik (with, between)
dopisovanje, pisma, korespondenca; ustreznost skladnost; stik

to hold (ali carry on, keep up) a correspondence with s.o., to be in correspondence with s.o. dopisovati si s kom
correspondence school dopisna šola
correspondence column pisma bralcev

correspondent [kɔrispɔ́ndənt]

1. samostalnik
dopisnik, dopisovalec

to be a bad correspondent ne odgovarjati na pisma

2. pridevnik (correspondently prislov) (to)
ustrezen

corrigō -ere -rēxī -rēctum (cum in regere)

1. (v)zravna(va)ti, naravna(va)ti, uravna(va)ti, na pravi tir spraviti (spravljati): catenas Ca., pampinos teneros, uti recte spectent Ca., lectum triclinii, quem imparem posuerunt Varr., detorta hastilia Sen. ph., pedamenta declinata Col., puerorum depravata crura Varr., aliquem (= alicui artūs ali membra) Varr., alicui digitum corrigere non posse Plin., c. cutem in facie Plin., malas labentes Suet., cerae correctae O. spet zglajene, c. aciem nostram a Volscis inclinatam Val. Max., cursum (classis) L. po pravi poti zaviti (z ladjevjem); preg.: c. curva Sen. ph. (Apocol.), Plin. iun. vse gore zravnati moči.

2. pren.
a) popraviti (popravljati), poravna(va)ti, izboljš(ev)ati, poboljš(ev)ati, spremeniti (spreminjati), odpraviti (odpravljati): Pl., Ter., Petr., Plin. iun. idr., suam consuetudinem, si mala est Varr., mores aliorum Ci., vel corrumpere mores civitatis vel corrigere Ci., emendare vitia corrigereque mores Q., c. testamenta virorum Ci., fabulas Aeschyli Q., quod mendum ista litura correxit? Ci., perpauca mutans, sed ita, ut ea, quae corrigere vult, mihi quidem depravare videatur Ci., corrigeres haec (to nasilje) postea Ci., c. delicta S., flagitium L., peccatum Ps.-Q., vitium Q., errorem Suet., acceptam in Illyrico ignominiam L., quidquid corrigere est nefas H., c. sua vota O. kaj boljšega si želeti, moram cursu O. zamudo dohiteti, nadomestiti, maciem corporis Plin.; v pass.: hac rogatione non iudicum sententia, sed legis vitium corrigebatur Ci., pueri facillime corriguntur in discendo, cum vitia imitantur emendandi causā magistri Ci., ancipitis fortuna temporis maturā virtute correcta Vell.; refl. poboljšati se (poseb. nravno): si populus perperam est consuetus (namreč kar se tiče govorice), corrigere se ipsum (debet) Varr., non modo superiores, sed etiam se ipse correxerat (namreč glede na ritem govora) Ci., tu ut umquam te corrigas? (namreč nravno) Ci., iam te ipse monuisti, iam correxisti (sc. te)? Sen. ph.; o govorniku, ki uporablja govorno podobo, imenovano correctio: cum corrigimus nosmet ipsos quasi reprehendentes Ci.
b) (osebe) poučiti (poučevati), (po)svariti, (po)karati: corrigendus potius quam leviter inflectendus videtur Ci., ipsā re corrigi S. spremeniti (poučiti) se dati, corrigi et emendari castigatione hac L., obiurgatione corrigi Q. — Od tod adj. pt. pf. corrēctus 3 poboljšan: nihil officiunt peccata vetera correcto Lact., attentior fiat correctiorque Gell. boljši, correctior disciplina Front.