Franja

vkljúčno adv.

1. incluso, inclusivamente, compreso; entro:
prošnje je treba oddati do vključno 1. januarja le domande vanno presentate entro e non più tardi del 1^o gennaio

2. incluso, compreso:
cena kosila (s pogrinjkom in postrežbo) je okoli pettisoč tolarjev il pranzo costa sui cinquemila talleri, tutto compreso
organizirati poročno slavje vključno z vsem, kar gre zraven organizzare una festa di nozze con tutti i suoi annessi e connessi

vkopáti (vkópljem) | vkopávati (-am)

A) perf., imperf. interrare, sotterrare:
vkopati cevi interrare le tubature
pren. skrbi so mu vkopale v čelo globoke gube le preoccupazioni gli hanno segnato in fronte rughe profonde

B) vkopáti se (vkópljem se) | vkopávati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. interrarsi

2. voj. trincerarsi

3. alp. bivaccare nella neve

vkŕcati embarquer, charger sur

vkrcati se s'embarquer pour
vkrcati se na ladjo monter sur le bateau

vkúhati (-am) | vkuhávati (-am) perf., imperf. gosp. fare conserve; (o sadju) sciroppare, giulebbare:
vkuhavati zelenjavo fare conserve di verdura
vkuhati breskve sciroppare le pesche

vláčiti (-im)

A) imperf. ➞ vleči

1. tirare, trascinare; rimorchiare:
vlačiti ladjo v pristanišče rimorchiare la nave nel porto

2. (spraviti, spravljati les) trasportare (gli alberi abbattuti al luogo di raccolta)

3. pren. trascinare; portare:
vlačiti s seboj denar portare con se i soldi

4. portare, condurre (controvoglia):
vlači jo na različne prireditve, čeprav je ne zanimajo la porta ai più diversi spettacoli, per quanto non ne sia affatto interessata

5. nareč. agr. (branati) erpicare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vlačiti koga po zobeh sparlare di qcn.
pren. vlačiti na dan nekdanje doživljaje rispolverare le avventure di una volta

B) vláčiti se (-im se) imperf. refl.

1. strascicare:
krilo se vlači za njo po tleh la gonna le strascica dietro per terra

2. pren. (s težavo hoditi) trascinarsi; arrancare

3. pren. (potepati se) vagabondare, girare

4. distendersi, dispiegarsi (pojavljati se na večji površini):
megle se vlačijo o dolini nebbie si distendono sulla valle

5. pren. (prostituirati se) battere il marciapiede, battere

6. pejor. amoreggiare, praticare:
vlači se z ničvrednimi ženskami pratica, bazzica donne da marciapiede

vláda gouvernement moški spol , régime moški spol , (doba vladanja) règne moški spol

za (časa) vlade, pod vlado sous le règne de
vlada duhovščine domination ženski spol des prêtres, théocratie ženski spol, pejorativno cléricalisme moški spol
ljudska vlada souveraineté ženski spol du peuple, démocratie ženski spol
marionetna vlada gouvernement fantoche
vojaška vlada gouvernement militaire
zvezna vlada gouvernement fédéral
ženska vlada domination des femmes
sestaviti vlado former (ali constituer) le gouvernement
vreči vlado renverser (ali faire tomber) le gouvernement

vladár souverain moški spol , maître moški spol , dirigeant moški spol , gouvernant moški spol

neomejen vladar autocrate moški spol, despote moški spol, tyran moški spol
namestnik vladarja régent moški spol
denar je sveta vladar l'argent est roi, l'argent mène (ali gouverne) le monde

vlák (železnica) train moški spol , convoi moški spol

vlak kobilic nuée ženski spol de sauterelles
vlak rib banc moški spol de poissons
z vlakom en train, par le train
bolniški vlak train sanitaire
brzi vlak train rapide (ali de grande vitesse), rapide moški spol
delavski vlak train (d')ouvriers
direktni vlak train direct
dodatni, dopolnilni vlak train supplémentaire
ekspresni vlak (train) express moški spol
električni vlak train électrique
izletniški vlak train de plaisir
jutranji (večerni) vlak train du matin (du soir)
mešani vlak train mixte
motorni vlak autorail moški spol, automotrice ženski spol
oklopni vlak train blindé
osebni, potniški vlak train de voyageurs, (train) omnibus moški spol
posebni vlak train spécial
poštni vlak trainposte moški spol
tovorni vlak train de marchandises
potovati, peljati se z vlakom voyager (ali aller) en train (ali en chemin de fer), prendre le train
vlak ima zamudo le train a du retard
zamuditi vlak manquer (ali familiarno rater) le train
ta vlak nima zveze ce train n'a pas de correspondance
vlak prihaja na postajo le train entre en gare
sestaviti vlak former un train
sprevodnik na vlaku contrôleur moški spol (des chemins de fer)
vlak ob štirih attelage moški spol de quatre chevaux, quadrige moški spol

vléči tirer, traîner , (ladjo) remorquer , (čoln) haler, touer

vleči s seboj entraîner
vleči za seboj tirer (ali traîner) après soi, (nogo) traîner (la jambe)
vleči se za koga s'employer (ali s'entremettre) pour quelqu'un, intervenir (ali intercéder) pour (ali en faveur de) quelqu'un, prendre le parti de quelqu'un, prendre fait et cause pour quelqu'un
vleči se za kaj se disputer quelque chose, s'arracher quelque chose
vleči k sebi tirer à soi, attirer
vleči poglede nase attirer les regards (ali l'attention) sur soi
vleči na uho, ušesa prêter l'oreille à, écouter attentivement
vleči koga za uho tirer quelqu'un par l'oreille, tirer l'oreille à quelqu'un; (peč, pipa, cigara) tirer; (gledališko delo) attirer le public, avoir de l'attrait pour, avoir du succès, plaire
tukaj vleče (prepih) il y a un courant d'air ici
obleka se po tleh vleče la robe traîne par terre
proces se vleče že tri leta le procès (se) traîne (ali languit) déjà depuis trois ans
vleči se se traîner, s'étendre, se prolonger, traîner en longueur

vléči (vléčem)

A) imperf. ➞ vlačiti

1. tirare:
vleči vrv zvonca tirare il cordoncino del campanello
vleči črto tirare una linea

2. trascinare, strascicare:
težje zavoje je vlekel i fagotti più pesanti li trascinava

3. (spravljati kaj iz česa) prendere, estrarre:
vleči stvari iz torbe prendere gli oggetti dalla borsa

4. mettersi, vestirsi:
vleči si kapuco na glavo mettersi il cappuccio in testa

5. gastr. stendere (la pasta)

6. pren. (s težavo nositi; nositi) trascinare, portarsi dietro:
kaj vse vleče na počitnice! le cose che si porta dietro nelle vacanze!

7. tirare, fumare:
vleči cigareto, pipo fumare la sigaretta, la pipa
vleči sapo vase inspirare l'aria

8. (sesati, piti) succhiare, bere:
vleči dudo succhiare il ciucciotto

9. (pihati) soffiare:
hladno vleče soffia un vento freddo

10. (odvajati dim) tirare:
dimnik dobro vleče il camino tira bene

11. pren. dilungare:
vleči s poročilom dilungare la relazione

12. attirare, attrarre:
morje ga je od nekdaj vleklo fin da giovanissimo si sentiva attratto dal mare

13. (varati) ingannare; pog. fregare:
zdaj me boš še ti vlekel adesso mi freghi pure tu

14. pog. (dobivati, prejemati) prendere:
za to delo vleče dobro plačo per questo lavoro prende una buona paga

15. vleči na tendere a:
vleči na sivo tendere al grigio

16. (težko živeti) tirare la carretta, campare

17. metal. trafilare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. z njegovim prihodom je začel vleči drug veter col suo arrivo cominciò a tirare un altro vento
pren. vleči iz koga vsako besedo tirare ogni parola dalla bocca di qcn.
pren. spet vleči na dan stare štorije rispolverare vecchi scandali
pren. dreto vleči russare, ronfare
pren. vleči harmoniko suonare la fisarmonica
pren. vleči koga po zobeh sparlare di qcn., malignare sul conto di qcn.
pren. vleči koga za nos ingannare qcn., fregare qcn.
pog. učenci vlečejo listke z vprašanji gli scolari tirano a sorte i foglietti con le domande
komaj vleči noge za seboj camminare, arrancare a fatica
vleči usta skupaj allappare la bocca (di frutto non maturo)
pren. vleči vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
pren. vleči na uho origliare
pren. eni vlečejo za tri, drugi postopajo gli uni tirano la carretta, gli altri battono la fiacca
vleči po tržaško parlare triestino
žarg. motor vleče il motore tira
obrt. šiv vleče la cucitura increspa il tessuto
tukaj vleče qui c'è giro d'aria
PREGOVORI:
besede mičejo, zgledi vlečejo le parole muovono, gli esempi trascinano

B) vléči se (vléčem se) imperf. refl.

1. strascicare:
obleka se vleče po tleh il vestito strascica per terra

2. (s težavo hoditi) trascinarsi, arrancare:
konj se je klecaje vlekel navkreber il cavallo arrancava vacillante per la salita

3. prolungarsi, trascinarsi:
spor se vleče že lep čas la controversia si trascina da tempo

4. stendersi:
vas se vleče ob vznožju gore il villaggio si stende ai piedi della montagna

5. impegnarsi, battersi per:
vleči se za denar, kot da gre za življenje battersi per i soldi, come ne andasse la vita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ta misel se kot rdeča nit vleče skozi vso pripoved il pensiero attraversa come filo rosso tutto il racconto

vlòm effraction ženski spol , cambriolage moški spol

tatvina z vlomom vol moški spol avec effraction, cambriolage
varen pred vlomom à l'épreuve de l'effraction
alarmna naprava proti vlomu dispositif moški spol de sécurité contre le cambriolage
zavarovanje proti vlomu assurance ženski spol contre le vol par effraction

vnémati (-am) | vnéti (vnámem)

A) imperf., perf.

1. accendere, incendiare

2. pren. infiammare, instillare; aizzare:
vnemati prepire aizzare liti
vnemati ljubezen do knjig, do glasbe instillare l'amore per i libri, per la musica

3. pren. eccitare, entusiasmare; incitare, sollecitare:
predstava je gledalce vnela lo spettacolo entusiasmò il pubblico
vneti otroke za šport entusiasmare i bambini per lo sport

B) vnémati se (-am se) | vnéti se (vnámem se) perf., imperf. refl.

1. accendersi, incendiarsi, prender fuoco:
v dimniku so se vnele saje nel camino ha preso fuoco la fuliggine

2. pren. (sveteč se pojaviti) lampeggiare, balenare (fulmine)

3. med. infiammarsi

4. pren. divampare; scoppiare:
zaradi mejnih sporov so se vneli ostri spopadi a causa delle controversie per le zone di confine, divamparono duri scontri

5. pren. vnemati se za, vneti se za entusiasmarsi, essere entusiasta, accogliere entusiasticamente; infervorarsi; innamorarsi di:
vneti se za nek predlog accogliere entusiasticamente una proposta

vocable [vokabl] masculin

1. beseda

un vocable nouveau nova beseda

2. ime cerkvenega patrona

église féminin sous le vocable de Saint Jean cerkev, ki ima sv. Janeza za patrona
vocable étranger tuja beseda

vocātus -us, m (vocāre)

1. klic, klicanje, poziv, pozivanje, vabljenje: o numquam frustrata vocatūs hasta meos V. mojega pozivanja, mojega klicanja, mojih prošenj.

2. occ. (le v abl. sg.)
a) (po)vabilo, poziv k seji senata: vocatu Drusi in curiam venit Ci.
b) (po)vabilo na obed: cenaturum apud Caesarem vocatu ipsius Suet.

voce f

1. glas:
ad alta, a bassa voce glasno, potihoma
a gran voce kriče
a una voce hkrati; pren. enoglasno
a voce, a viva voce ustno
voce forte, sommessa močen, pridušen glas
un fil di voce tenek glas
coprire la voce di qcn. preglasiti, preglasovati koga
dare sulla voce a qcn. komu oporekati, koga utišati
dar voce a un sentimento izraziti čustvo
dare una voce a qcn. poklicati koga
fare la voce grossa dvigniti glas; groziti
gridare con quanta voce si ha in corpo kričati na ves glas
mutar voce mutirati
parlare a mezza voce govoriti polglasno
perdere la voce biti ob glas, postati hripav, onemeti
rifar la voce a qcn. oponašati koga

2. ekst. (živalski) glas:
la voce dell'usignolo slavčkov glas

3. glas (glasbila):
la voce dell'arpa glas harfe

4. šum, šumenje, hrup:
la voce del mare šumenje morja

5. glas (oseba):
una voce nuova nella narrativa pren. nov glas v pripovedništvu

6. beseda:
darsi la voce dogovoriti se

7. pren. glas, klic, vzgib:
la voce del cuore srčni vzgib
la voce della ragione, del sangue klic razuma, krvi

8.
voci pl. prividi

9. glas, mnenje:
voce di popolo, voce di Dio glas ljudstva, božji glas

10. glas, govorice; vest:
voci di corridoio kuloarske govorice, intrige
spargere la voce razširiti glas, vest

11. jezik način:
le voci verbali glagolski načini:
voce attiva, passiva aktiv, pasiv

12. jezik (vocabolo) beseda, izraz; slovarsko geslo:
voce dialettale narečni izraz
voce nuova neologizem, nova beseda
voce antiquata arhaizem
una voce con due significati beseda z dvema pomenoma

13. postavka (seznama, obračuna)

14. glasba glas; ekst. pevec:
voce di basso, contralto, soprano, tenore bas, alt, sopran, tenor
voce bianca otroški glas
voce di petto, di testa prsni glas, falzet
messa a quattro voci štiriglasna maša

15. glasba interval

16.
voci pl. lovstvo vpitje gonjačev

vōci-feror -ārī -ātus sum (vōx in ferre)

1. strastno in kriče oglasiti (oglašati) se, glasno klicati, kričati, vpiti (in hrupeti), vreščati, na glas spregovoriti, svojo misel (svoje mnenje) o čem razode(va)ti, razkri(va)ti, razgrniti (razgrinjati): palam Ci., comoedus sermocinatur, tragoedus vociferatur Ap. lepo beseduje, lepo deklamira, vociferans: Quintili Vare, legiones redde! Suet.; z obj. (le n kakega pron. ali adj.) v acc.: si hoc nunc vociferari velim Ci., cum haec … omnes vociferarentur L., Canuleius pauca in senatu vociferatus L., talia vociferans V.; z de: his de rebus … neque satis libere me vociferari posse intellego Ci., vociferatusque de superbia patrum L.; z ACI: vociferantur … rem iudicari oportere Ci., Livius … vociferari vicisse Romanos L.; s finalnim stavkom: vociferari ut de re publica liceret dicere L.; z odvisnim vprašanjem: cum duces undique vociferarentur, quid starent L., vociferari Decius, quo fugerent L.; pass. brezos.: vociferatum (sc. est) fortiter L. klicalo se je, klicali so (to obl. lahko izpeljujemo tudi iz act. glag. vōciferō; gl. opombo spodaj).

2. metaf. (o neživih subj.) glasiti se, oglasiti (oglašati) se, (za)zveneti, zazvene(va)ti: carmina … divini pectoris eius vociferantur Lucr., aeraque quae claustris restantia vociferantur Lucr., res ipsaque per se vociferatur Lucr. govori, glasno kaže, ratio tua coepit vociferari naturam rerum Lucr. glasno učiti. — Act. soobl. vōci-ferō -āre -āvī -ātum: qui … vociferant saepe Varr. (o petelinih) glasno pojejo; morda od te soobl. tudi: vociferatum (sc. est) fortiter L. (gl. zgoraj pod 1. pass. brezos.).

Vocōnius 3 Vokónij(ev), ime rimskega rodu, ki izvira iz Aricije. Poseb. znana sta

1. Q. Voconius Saxa Kvint Vokonij Saksa, ki je kot tribunus plebis l. 169 uveljavil zakon, po katerem bi ženske ne smele dedovati, ampak bi dobivale le volila: Ci., L. epit.

2. Q. Voconius Nāsō Kvint Vokonij Nazo(n) (Nosan), preiskovalni sodnik v Kluencijevi pravdi: Ci. — Forum Voconii, gl. forum. — Kot adj.: lex Voconia Ci. Vokonijev zakon (gl. zgoraj pod 1.), Voconia pira Plin. Vokonijeve hruške (imenovane po nekem Vokoniju).

vôda (-e) f

1. acqua:
voda hlapi, kaplja, teče, zmrzne l'acqua evapora, gocciola, scorre, gela
jezerska, morska, rečna voda acqua di palude, marina, di fiume
sladka, slana voda acqua dolce, salata
črpati, greti, natakati vodo attingere, scaldare, versare l'acqua
potešiti si žejo z vodo dissetarsi con l'acqua
razredčiti mleko z vodo diluire il latte con l'acqua
pitna voda acqua potabile
odpadne vode acque di rifiuto

2. (voda kot reka, jezero, morje) (tudi pl.) acqua:
vode naraščajo, upadajo l'acqua sale, scende
regulirati vode v nižini regolare le acque della vallata
zajeziti vodo arginare l'acqua
bresti po vodi guazzare nell'acqua, passare a guado un corso d'acqua
podzemeljske, površinske vode acque ipogee, di superficie
stoječa voda acqua stagnante
tekoče vode acque correnti
zdravilne vode acque termali, acque
šport. smučanje na vodi sci d'acqua, acquatico

3. fiziol. pog. (seč) urina:
pregledati vodo fare l'esame dell'urina
zapiranje vode ritenzione dell'urina
tiščanje na vodo tenesmo vescicale

4. anat. liquido:
plodova voda liquido amniotico

5. med. edema:
voda v kolenih gambe edematose
voda v pljučih edema polmonare

6. kozm.
kolonjska voda acqua di Colonia
lasna voda lozione per i capelli
rožna voda acqua di rose
farm. ustna voda colluttorio
voda za britje dopobarba
voda za grgranje soluzione per gargarismi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. napeljevati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
pren. vodo v morje nositi portare vasi a Samo
evf. tiščati na vodo dover orinare
pren. pasti v vodo andare in fumo, a monte (di progetto)
pren. živeti ob kruhu in vodi morire di fame, stare a pane e acqua
publ. plavati v levičarskih vodah essere orientati a sinistra
pren. povzročiti vihar v kozarcu vode sollevare una tempesta in un bicchiere d'acqua
pren. iti čez devet gora in devet voda traversare mari e monti
pren. biti olje in voda essere come il diavolo e l'acqua santa, non sopportarsi
pren. počutiti se kot riba v vodi sentirsi a proprio agio
pren. besede, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo parole che furono per lui una doccia fredda
pren. ne hiti, saj ne gori voda va' piano, non casca mica il cielo
pren. ne biti ne krop ne voda non essere né carne né pesce
voda mu teče v grlo ha l'acqua alla gola
pren. utopiti se v žlici vode annegare in un bicchier d'acqua
pren. nositi vodo v rešetu fare un buco nell'acqua
kri ni voda il sangue non è acqua
geogr. arteška voda acqua artesiana
farm. borova voda acqua borica
kem. destilirana voda acqua distillata
kem. klorirana voda acqua clorurata
kem. kristalna voda acqua di cristallizzazione
kem. mehka, trda voda acqua dolce, dura
kem. težka voda acqua pesante
meteor. meteorna voda acqua meteorica
mineralna voda acqua minerale
teh. napajalna voda acqua di alimentazione
podtalna, talna voda acqua freatica, di superficie
polit. teritorialne vode acque territoriali
šport. tekmovanje na divjih vodah gare su rapide
PREGOVORI:
vrč hodi toliko časa po vodo, dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe
stoječa voda se usmradi l'acqua che stagna o puzza o magagna
tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti

vôda agua f

po vodi navzgor (navzdol) agua(s) arriba (abajo)
pod vodo debajo del agua
na vodi sobre el agua
udarec v vodo (fig) un golpe errado, un golpe falso
borova (blagoslovljena, jedka, kisla, grenka, sladka) voda agua boricada (bendita, fuerte, acídula ali agria, amarga, dulce)
mineralna (močvirna, morska, kraljeva, pitna, slana, rožna) voda agua mineral (muerta, de mar, regia, potable, salada, rosada)
kolonjska voda agua de Colonia, colonia f
rečna voda agua de río, agua fluvial
mehka (trda) voda agua blanda ali delgada (dura ali gorda ali cruda)
tekoča (stoječa) voda agua corriente (estancada ali estantía)
težka voda (kem) agua pesada
teritorialne vode aguas interiores (ali territoriales ali jurisdiccionales)
steklenica za vodo garrafa f
biti pod vodo (biti poplavljen) estar inundado, estar submergido
biti ob kruhu in vodi estar a pan y agua
to je voda na njegav mlin (fig) fam eso le viene de perillas
(ob)držati se na vodi (»plavati«) (fig) mantenerse a flote
nositi vodo v Savo (fig) llevar leña al monte, echar agua en el mar
pasti v vodo caer al agua, (fig, ne uspeti, spodleteti)
iti po vodi (fig) frustrarse; volverse agua de borrajas (ali agua de cerrajas)
plavati pod vodo nadar bajo el agua
plavati na vodi flotar
pristati na vodi (o letalu) amarar
počutiti se kot riba v vodi (fig) estar (ali sentirse) como el pez en el agua
puščati vodo (o ladji) hacer agua
spustiti vodo (urinirati) orinar, hacer agua
skočiti v vodo lanzarse al agua
tiha voda globoko dere del agua mansa me libre Dios (que de la brava me libro Yo)

vodíti conduire, mener, guider, diriger, gérer, administrer, être à la tête de, présider, régir

dati, pustiti se voditi od koga prendre quelqu'un pour guide, suivre quelqu'un, se laisser guider (ali influencer)
voditi koga za nos mener quelqu'un par le nez
voditi otroka za roko mener un enfant par la main
voditi tujca (po mestu) guider un étranger
voditi za eno točko (šport) mener d'un point
voditi vojno proti komu faire la guerre à quelqu'un
voditi letalo piloter (ali conduire) un avion