Franja

vzórčen sample

vzórčno vezenje (vezenina) na platnu sampler
vzórčni primerek sampling
vzórčna karta sample card

vzor|ec¹ [ó] moški spol (-ca …) das Muster (barvni Farbmuster, cvetlični Blumenmuster, dokazilni Belegmuster, karirast Karomuster, kockast Würfelmuster, luknjičasti Lochmuster, norveški Norwegermuster, pleten Strickmuster, prepleteni Flechtmuster, progast/črtast Streifenmuster, razsut Streumuster, rebrast Rippenmuster, srtasti Grätenmuster, Fischgrätenmuster, škotski Schottenmuster, tiskan Druckmuster, z rožicami Blümchenmuster, na tapeti Tapetenmuster, preproge Teppichmuster, s kitami Zopfmuster, šahovnice Schachbrettmuster, za pletenje Strickmuster, za štetje Zählmuster, za vezenje Stickmuster), die Musterung
risba vzorca die Musterzeichnung
tkati z vzorcem abmustern
z velikim/majhnim vzorcem [großgemustert] groß gemustert/[kleingemustert] klein gemustert
tatvina vzorca der Musterdiebstahl
karta z vzorci die Musterkarte
valj z vzorcem die Musterwalze

vzórec sample; pattern; specimen; sampler

po vzórcu on the pattern of, up to sample, as per sample
vzórec brez vrednosti samples only
poslati kot vzórec brez vrednosti to send by pattern (ali sample) post
knjiga vzórcev specimen (ali pattern) book
karta vzórcev sample card
kupiti na podlagi vzórca to buy by sample
poslan (po pošti) kot vzórec brez vrednosti sent by sample post
izbrati za vzórec, vzeti vzórec (česa), rabiti kot vzórec za to sample
po kakovosti ne ustrezati vzórcu not to match the sample(s) in quality
kakovost poslanega blaga ne ustreza vzórcu the goods sent are not up to the sample (ali are inferior to sample)
vzórec brez vrednosti! (napis na pošiljki) samples only!
držati se vzórca, slediti vzórcu to follow the pattern

vzpénjati se se dresser, s'élever, s'élancer; monter, aller en montant ; (konj) se cabrer

vzpenjati se na goro faire l'ascension d'une montagne

vzpénjati se (-am se) | vzpéti se (vzpnèm se) imperf., perf. refl.

1. salire; montare; aer. prendere quota:
vzpenjati se na hrib salire sul monte
vzpenjati se na drevo montare sull'albero
letalo se je vzpenjalo skoraj navpično l'aereo saliva, prendeva quota quasi perpendicolarmente

2. (dvigati se, dvigniti se) impennarsi, inalberarsi:
konj se vzpne in zarezgeta il cavallo si impenna e manda un nitrito

3. (rasti, zrasti navzgor) arrampicarsi:
po zidu se vzpenja bršljan l'edera si arrampica sul muro

4. pren. (dosegati, doseči višjo stopnjo) progredire, crescere, salire:
gospodarstvo se hitro vzpenja un'economia che progredisce rapidamente
vzpeti se po družbeni lestvici salire nella gerarchia sociale

5. (dvigati se) innalzarsi; pren. slanciarsi, svettare:
nad reko se vzpenja hrib sopra il fiume si innalza un monte
pren. vrhovi dreves se vzpenjajo proti nebu le cime degli alberi si slanciano verso il cielo

6. pren. salire:
sonce se je vzpelo v zenit il sole è allo zenit
napetost drame se naglo vzpenja la tensione drammatica sale rapidamente
zvoki so se ubrano vzpenjali in spuščali i suoni salivano e scendevano armoniosi

vzpénjati se, vzpéti se ascender ; (konj) encabritarse

vzpenjati se na goro subir (ascender) a una montaña, hacer la ascensión de una montaña

vzplávati (-am) perf.

1. emergere, salire in superficie:
pren. na lice ji vzplava smehljaj sul suo volto si delinea un sorriso

2. redko cominciare a nuotare

vzporedni študij stalna zveza
(oblika izobraževanja) ▸ párhuzamos tanulmányok
Pri vzporednem študiju je tvoj status študenta vezan na matično fakulteto. ▸ Párhuzamos tanulmányok esetén a hallgatói státuszod a fő tanulmányi karodhoz kapcsolódik.

vzrok [ò] moški spol (-a …) die Ursache (smotrni Zweckursache, bolezni Krankheitsursache, nesreče Unfallursache, požara Brandursache, smrti Todesursache), der Grund (za odpoved Kündigungsgrund, za sum Verdachtsgrund), (povod) die Veranlassung
vzrok je na …, vzrok je na tem … es liegt an/daran …, es kommt davon, [daß] dass …
biti eden od vzrokov mitursächlich sein

vzròk (vzróka) m causa, cagione; motivo, ragione:
pojav ima več vzrokov il fenomeno ha varie cause
odkriti vzrok bolezni scoprire la causa della malattia
vzrok in posledica causa ed effetto
iz neznanega vzroka zapeljati na levo per motivi sconosciuti sterzare a sinistra
ni vzroka, da ne bi šel non c'è motivo per non andare
napasti koga brez vzroka assaltare qcn. senza ragione, senza motivo
filoz. prvi vzrok causa prima
lingv. prislovno določilo vzroka complemento di causa

vzvíšen (-a -o) adj.

1. elevato, alto; eminente:
vzvišen prostor posto elevato

2. superiore:
gledati na stvari z vzvišenim mirom guardare alle cose con calma superiore

3. altero, borioso, presuntuoso:
biti vzvišen do koga mostrarsi presuntuoso, altero verso qcn.

4. sublime, nobile; aulico, curiale; alato:
vzvišen jezik, slog linguaggio, stile aulico, curiale
vzvišene besede parole alate

vzvod [ò] moški spol (-a …) tehnika, fizika der Hebel (enokraki einarmiger, dvokraki zweiarmiger, črkovni Tastenhebel, kolenski Kniehebel, krmilni Steuerhebel, na strojih Bedienungshebel, nastavitveni Einstellhebel, nastavni Stellhebel, pretični Schalthebel, stopalni Pedalhebel, tipalni Fühlerhebel, Tasthebel, ustavljalni Abstellhebel, za izplakovanje Spülhebel, zaporni Sperrhebel, zavorni Bremshebel)
vzvodi množina Hebel množina
regulirni vzvodi das Reguliergestänge
figurativno vzvodi oblasti Schalthebel množina der Macht
… vzvoda/vzvodov Hebel-
(obremenitev die Hebelbelastung, ročica der Hebelarm)
sistem vzvodov das Hebelsystem

vzvòd (vzvóda) m

1. leva:
pritisniti na vzvod premere sulla leva
krmilni, sprožilni vzvod leva di comando, di scatto
vodnjak na vzvod pozzo con mazzacavallo
črkovni vzvod tasto (della macchina da scrivere)
avt. vzvod za plin leva del gas, manetta
fiz. ročica vzvoda braccio della leva

2. pren. leva, stimolo:
vzvodi napredka le leve del progresso

3. šport. leva, presa di braccia, di gamba

vzvráčati

vzvračati krivdo na koga drugega cargar la culpa a otro
vzvračati odgovornost na drugega declinar sobre otro la responsabilidad

vžigalnik moški spol (-a …)

1. pri bombi, mini: der Zünder (časovni Zeitzünder, dotični Berührungszünder, potezni Zugzünder, pritisni Druckzünder, razdaljni Abstandszünder, trenutni Momentanzünder, udarni Aufschlagzünder, na dnu Bodenzünder, na konici Kopfzünder)

2. za cigarete: das Feuerzeug (bencinski Benzinfeuerzeug, plinski Gasfeuerzeug)

3. za prižiganje plina, ognja: der Anzünder, Feueranzünder
dezaktivirati vžigalnik česa (etwas) entschärfen

x | X m
črka x lettera x
imeti noge na x avere le gambe a x
fiz. x žarki raggi x
mat. os x asse x
mat. (neznanka) x (incognita) x
metal. profil X profilo a X
(za označevanje neznane osebe) XY NN

z prep. (pred nezvenečimi soglasniki: s)

I. (z rodilnikom)

1. (izraža usmerjenost stran) da, di:
pasti s strehe cadere dal tetto
vstati s postelje scendere dal letto
oditi z doma uscire di casa
pren. odstaviti koga s položaja deporre qcn. dalla carica

2. (za izražanje izhodiščne časovne meje) da, di:
v noči s četrtka na petek nella notte da giovedì a venerdì
pismo z dne 5. oktobra lettera del 5 ottobre

3. (za izražanje omejitve) da:
z vidika stabilnosti so ukrepi koristni dal punto di vista della stabilità, i provvedimenti sono utili

4. (za izražanje izvora) da:
bolezen se prenaša z živali na človeka la malattia si trasmette dall'animale all'uomo

II. (z orodnikom)

1. (za izražanje sredstva) con, da:
umiti se z mrzlo vodo lavarsi con l'acqua fredda
kraj je obkrožen s hribi la località è circondata da montagne

2. (za izražanje načina, kako poteka dejanje) con, a, per:
jesti s tekom mangiare con appetito
voziti s preveliko hitrostjo guidare a velocità eccessiva
poklicati koga z imenom chiamare qcn. per nome
(v pismih) s spoštovanjem, z odličnim spoštovanjem distinti saluti

3. (za izražanje medsebojnega odnosa) con:
dogovoriti se, prepirati se, primerjati se, strinjati se s kom accordarsi, litigare, paragonarsi, essere d'accordo con qcn.
živahna trgovina z Italijo rapporti commerciali intensi con l'Italia

4. (za izražanje druženja) con:
priti na obisk z družino venire in visita con la famiglia
iti na sprehod z otroki andare a passeggio coi bambini

5. (za izražanje kakovosti, vsebine, dodatka) con, da, di:
deklica s črnimi kitami ragazza dalle trecce nere
trgovina z igračami negozio di giocattoli
vreča z apnom sacco di calce
jesti hrenovko z gorčico mangiare un vurstel con la mostarda

6. (za izražanje časa, ko se dejanje začenja ali poteka) con, a:
novi predpisi veljajo z današnjim dnem le nuove norme entrano in vigore con la giornata odierna
brati se je naučil s petimi leti imparò a leggere all'età di cinque anni
s starostjo je postajal odljudnejši con l'età diventò più scontroso

7. (v brezosebnih stavkih za izražanje slovničnega subjekta) ○:
zanimalo jih je, kako je z materjo volevano sapere come stava la madre
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
novica je prišla kot strela z jasnega la notizia fu come un fulmine a ciel sereno
besede mu gredo težko z jezika ha difficoltà a dire qcs.
vede se, kot bi padel z oblakov si comporta come se fosse caduto dalle nuvole
evf. spraviti koga s sveta liquidare qcn., far fuori qcn.
pren. spustiti koga z vajeti non aver più il controllo di qcn.
pren. spreti se z belim kruhom rifiutare una carica, un lavoro redditizio
pren. obmetavati koga z blatom calunniare, diffamare qcn.
pren. hoditi, iti v korak s časom essere al passo coi tempi
pren. oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco, restare con un palmo di naso
pren. biti za kaj z dušo in telesom essere per, con qcs. anima e corpo
pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
pren. strokovnjak, delavec, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati un tecnico, un lavoratore da cercare col lanternino
knjiž. boriti se z mlini na veter battersi, combattere coi mulini a vento
te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo le parole furono per lui una doccia fredda
pren. poslušati z očmi in ušesi essere tutto orecchie per qcn
pren. igrati se z ognjem scherzare col fuoco
pren. zatreti (upor) z ognjem in mečem domare nel sangue (la rivolta)
pren. delati s polno, z vso paro lavorare a tutta forza
pren. boriti se z ramo ob rami combattere, lottare fianco a fianco con qcn.
soočiti se z resnico guardare la verità in faccia
pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi, opporsi con tutte le forze
pren. jesti z veliko žlico abbuffarsi
biol. razmnoževanje z delitvijo riproduzione per scissione
šah. igrati z belimi, črnimi figurami giocare con le figure bianche, nere
šport. skok z mesta salto a pie' pari
šport. premagati nasprotnika z golom razlike battere l'avversario per un gol
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
enako se z enakim druži dimmi con chi vai e ti dirò chi sei; simili con simili fanno buoni amici

zabáva (-e) f

1. divertimento, spasso, svago:
imeti psa za družbo in zabavo avere un cane per compagnia e divertimento

2. divertimento, festa:
prijetno zabavo vam želim auguro buon divertimento

3. festa, trattenimento, ricevimento:
zabava na prostem festa all'aperto
zabava s plesom trattenimento danzante
novoletna, pustna zabava veglione di S. Silvestro, di carnevale

zabávati (-am)

A) imperf. divertire, intrattenere, svagare, spassare; knjiž. dilettare, trastullare:
zabavati otroke z branjem pravljic divertire i bambini con la lettura delle fiabe
zabavati goste s prijetnim kramljanjem intrattenere gli ospiti con piacevoli conversari
na prireditvi jih je zabaval odličen plesni orkester la manifestazione era rallegrata da un'ottima orchestra da ballo

B) zabávati se (-am se) imperf. refl. divertirsi, divagarsi, spassarsela:
zabavati se z igranjem kart divertirsi giocando a carte

zabávati (se) divertir(se); distraer(se)

dobro se zabavaj (se zabavajte)! ¡que te diviertas (que usted se divierta)!; ¡divertido!
zabavati se na račun koga (drugega) divertirse a costa de alg