Franja

pōculum -ī, n (prim. pōtus, pōtāre, gr. πέ-πω-κα, pf. glag. πίνω pijem)

1. čaša, kup(ic)a, kozarec: poscunt maioribus poculis (sc. bibere) Ci., argenteum L., poculum impavide haurire L., pocula fabricata fago O., pocula ducere H. čaše (iz)prazniti, zvrniti (zvračati), srkniti (srkati), srebniti (srebati) iz čaš, aureum, crystallinum, murreum, perlucidum Sen. ph., ministerium poculorum Serv. služba točaja, pocula veneno infecta Iust.; pren.: poculum mortis exhaurire Ci.; preg.: eodem poculo bibere Pl. piti iz iste kupe trpljenja = izkusiti (trpeti) isto nezgodo (nesrečo).

2. meton. pijača, napitek: pocula sunt fontes V., pocula fauce trahere H. srkati, srebati, pocula vitea V. grozdna pijača, grozdni sok, vinska pijača, Acheloia V. voda, insidiosa O. čarovna pijača, amoris ali desiderii H. ljubezenski napitek (napoj), tudi = ljubezen: Pl.; pl. često = pitje, popivanje, pijančevanje: ad pocula venire V., si in tuis poculis tibi accidisset Ci., laeti inter pocula V., prae poculis Fl. od pijanosti; occ. kupica strupa = strupena pijača: Ci., ad insidiosa vocatus pocula O.

Opomba: Sinkop. obl. pōclum: Pl., Luc. fr., Arn. poet., Prud.

pòčas prisl. v izrazu: čas počas od časa do časa, na vsake toliko: čas počas prinese muštiklu ustima

počénjati počéti to do

kaj počenjate? what are you doing!, what are you up to?, what are you at?
kaj počenjaš ves dan? what do you do with yourself all day?
nimam kaj počénjati, počéti s tem I have no use for it
ne ve, kaj bi počel od veselja he is mad with joy

počétek starinsko commencement moški spol , début moški spol , origine ženski spol , source ženski spol , principe moški spol

od početka depuis (ali dès) le début
s početka d'abord, dès le début, (znova) du commencement
v početku au début, au commencement, à l'origine

počétek comienzo m ; principio m

od početka desde el principio
v početku al principio

pòčēti pȍčnēm, vel. pòčni, pòčēh pȍčē, pȍčeo pȍčēla, pȍčēt -a
1. začeti: upravo sam počeo pisati pismo; san me počeo hvatati začelo se mi je dremati: ja ću priču početi s glave zgodbo bom začel čisto od začetka; početi s drugoga kraja začeti od konca; odmah zatim počne se topovska paljba
2. začeti se: otkako je svijet počeo

počéti faire, foutre ; (začeti) commencer, entreprendre; s'occuper de quelque chose, agir

tukaj nimam kaj početi je n'ai rien à faire ici
ne vedeti, kaj početi s čim n'avoir que faire de quelque chose
kaj naj počnem? que (dois-je) faire?, que voulez-vous que je fasse?
ne ve, kaj bi počel od veselja il est transporté de joie

počítek rest; repose

brez počítka restless(ly)
počítka poln restful
dan počítka day of rest, holiday
nedeljski počítek Sunday rest
potreben počítka needing a rest
počítek od napornega dela repose from toil
iti k počítku to take one's rest, (iti spat) to retire, to go to bed, to go for a rest
položiti k večnemu počítku to lay to rest
potreben sem počítka I need (a) rest
privoščiti si uro počítka to allow oneself an hour's rest
želim vam dober nočni počítek I wish you a good night's rest
ne privošči si počítka he takes no rest

poči|ti¹ [ó] (-m) pokati (odpreti se) platzen, aufplatzen, aufspringen, zerplatzen, bersten, zerbersten, gesprengt werden; šivi: aufgehen
figurativno počiti od smeha sich totlachen

póčiti to burst; to crack; (obleka) to split, to break; (eksplodirati) to explode; (zračnica) to puncture, to get a puncture

póčiti od jeze to burst with anger
póčiti od smeha to burst one's sides with laughter
zračnica mi je počila I have had a puncture

póčiti éclater, exploser, faire explosion ; (zračnica) crever ; (steklo) se fêler, se fissurer ; (puška) claquer ; (vrv) se rompre

počiti z bičem faire claquer son fouet
počiti od smeha mourir (ali éclater, pouffer, popularno crever) de rire
počiti po šivih craquer aux coutures
počiti od zavisti (popularno) crever d'envie
počiti koga (po glavi) donner (ali porter, asséner) un coup à quelqu'un, popularno flanquer un gnon à quelqu'un
počiti se s kom se prendre de querelle, familiarno avoir une prise de bec avec quelqu'un
počena vaza vase moški spol fêlé

póčiti (-im) | pókati (-am)

A) perf., imperf.

1. scoppiare, esplodere; schioccare; sparare:
puška poči il fucile spara
pog. počiti nekoga sparare a uno

2. spaccarsi, fendersi, rompersi:
led poči il ghiaccio si spacca
struna je počila la corda si è rotta

3. (udariti, udarjati) picchiare, battere

4. pren.
pokati od jeze scoppiare, schiattare dalla rabbia
pokati od smeha sbellicarsi, crepare, scompisciarsi dalle risa
počiti v smeh scoppiare a ridere
od žalosti ji je počilo srce è morta di crepacuore
tako sem sit, da bom počil sono sazio da scoppiare

5. impers. pren. scoppiare (guerre e sim.):
na Kosovu je počilo nel Cossovo sono scoppiati scontri armati

B) póčiti se (-im se) perf. refl. (spopasti se) azzuffarsi, litigare; venire alle mani

póčiti reventar; explotar, hacer explosión, estallar

počiti od smeha troncharse de risa
počili so streli se oyeron (unos) disparos

poder* moči; smeti

poder a alg. koga zmoči, premagati, obvladati
poder (para) con alg. koga zmoči, koga pripraviti do tega, da ...
no puedo con él nisem mu kos; ne morem shajati z njim; ne vem, kaj bi z njim
a más no poder s krajnimi napori, na vse grlo, v največji meri; neizrecno; ogromno
hasta más no poder čez vse mere
inofensivo a más no poder do skrajnosti neškodljiv
no poder más ne moči drugače, ne moči naprej, ne moči več prenašati; ne si moči kaj, da ne bi ...
no puedo menos (de) ne morem si kaj, da ne bi ...
¡no puede ser! izključeno!
no poder tragar a uno, no poder ver a uno (ni) pintado ne moči koga trpeti
por lo que pudiere ocurrir za vsak primer
puede no saberlo morda tega ne ve
puede que venga hoy morebiti, da pride danes
puede que sí mogoče da; verjetno
no poderse tener ne moči držati se na nogah (od slabosti)
no poderse valer con uno ničesar ne doseči pri kom
¿se puede? dovoljeno? smem vstopiti?

podíći pòdīdēm, oni pòdīdū, podīdi, podídoh pȍdīde, podìšao podìšla
1. priti pod, stopiti pod: podišao sam pod drvo
2. pristopiti, približati se: pukovi podišli sa zapada, tukli su varoš; reka je bila podišla do pod same ograde oko bašta
3. spreleteti: podišli ga mravi (mravci, trnci) spreleteli so ga mravljinci: podidu vas žmarci od miline spreletela vas je zona od slasti, od blaženosti
4. ekspr. ukaniti koga: ali mu je podišao

podivjáti (-ám) perf.

1. inselvatichire, inselvatichirsi:
od pogostega zalivanja so begonije na verandi podivjale a furia di essere annaffiate, le begonie sulla veranda sono inselvatichite

2. (postati neciviliziran, nekultiviran) imbarbarire, imbarbarirsi

3. impazzire; inferocire; (konj) imbizzarire:
od hude bolečine je podivjal per il forte dolore impazzì

4. correre pazzamente, darsi alla pazza corsa, alle pazze corse:
ob vsakem reliju motociklisti podivjajo ad ogni rally i motoristi si danno alle pazze corse, si sfogano in pazze corse

5. diventare indisciplinati, ingovernabili:
šol. tudi zaradi prenatrpanosti razredi včasih podivjajo anche per il sovraffollamento, le classi diventano talora ingovernabili

podočnik samostalnik
1. (zob) ▸ szemfog Podočniki in 3 zadnji kočniki so od vsega začetka stalni zobje. ▸ A szemfogak és a 3 hátsó őrlőfog a kezdetektől fogva állandó fog.
Sopomenke: podočnjak

2. ponavadi v množini (temna lisa pod očesom) ▸ karika
Sodelavka je vsako jutro prišla na delo z ogromnimi podočniki. ▸ A munkatársam minden reggel hatalmas karikákkal a szeme alatt jött be dolgozni.
Sopomenke: podočnjak

podočnjak samostalnik
1. (temna lisa pod očesom) ▸ szemkarikaOd pomanjkanja spanja je imel podočnjake. ▸ Az alváshiánytól karikásak voltak a szemei.
Sopomenke: podočnik

2. ponavadi v množini (zob) ▸ szemfog
Prašiči imajo stalno rastoče podočnjake, ki pri samcih zrastejo v čekane. ▸ A sertések állandó növekedésben lévő szemfogakkal rendelkeznek, amelyek a hímeknél agyarakká nőnek.
Sopomenke: podočnik

podpóra support, aid, help, relief, sustenance; assistance; (miloščina) charity, alms; (dotacija) subsidy, (denarna) subvention

s podpóro with the support (of)
državna podpóra state support
brezposelna podpóra dole
dobivati brezposleno podpóro to draw the dole, to be on the dole
prošnja za podpóro application for support
podpóra industriji bounty, allowance
da(ja)ti podpóro to grant support
imeti krepko podpóro to have the staunch support (of)
živeti od javne podpóre to live on public assistance
potreben podpóre needy
brez podpóre unassisted, unaided, unsupported, unseconded
dobivati socialno podpóro to be on relief
prejemnik podpóre person on benefit

podre|ti se [é] (-m se) podirati se stavba: einstürzen, zusammenbrechen, zusammenkrachen; drevo: fallen; načrti: platzen, sich zerschlagen; upi: zunichte werden/sein
vse se je podrlo alles ging schief
|
figurativno od tega se ne bo svet podrl davon/deswegen geht die Welt nicht unter
pa če se svet podre es koste, was es wolle