Franja

visibile agg.

1. viden, vidljiv:
realtà visibile vidna stvarnost
visibile a occhio nudo viden s prostim očesom

2. ekst. jasen, očiten

3. odprt javnosti; ekst. dostopen

4. dovoljen, ki si ga lahko ogledaš:
film visibile ai soli adulti ogled filma je dovoljen le odraslim

visòk (-ôka -o)

A) adj.

1. alto:
visoka gora, hiša montagna alta, casa alta
visoka trava erba alta
visoki čevlji scarpe alte
visoka planota altopiano
dva metra visok skok un salto di due metri

2. (zelo oddaljen od spodnje meje) alto:
visoke cene, obresti prezzi, interessi alti
visoka temperatura temperatura alta
visoka morala morale alto

3. (za katerega je značilno veliko število nihajev glasilk, strune) alto:
visok ton tono alto
peti z visokim glasom cantare a voce alta

4. (pomemben po položaju, odgovornosti) alto; grande:
visok državni funkcionar un alto funzionario statale, un grand commis
pogovori na najvišji ravni trattative al massimo livello
višje sodišče tribunale superiore

5. superiore:
visoka, višja šola scuola superiore
višji razredi osnovne šole le classi superiori della scuola elementare
višja gimnazija liceo; nekdaj ginnasio-liceo

6. (ki pripada uglednejšim, bogatejšim družbenim slojem) alto; bene:
visoka družba alta società, gente bene; haute; high society

7. ekst., knjiž. (težko uresničljiv) alto, nobile, impegnativo:
visoki cilji alti propositi

8. pren. (vzvišen) eccelso, sublime, nobile:
visoke besede parole sublimi, nobili

9. (domišljav, prevzeten) superbo, altero, presuntuoso:
zaradi uspeha postati visok insuperbire per il successo

10. (ki v kaki hierahični razvrstitvi sledi prejšnjemu; v primerniku) superiore; šol.
napredovati v višji razred essere promosso alla classe superiore
biol. višji organizmi organismi superiori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bil je že visok dan, ko so odšli na pot il sole era già alto che si misero in cammino
pren. seči po najvišji lovoriki conquistare gli allori, vincere
pren. to je višja matematika questo è per me arabo
pren. izdelek, ki je visoka pesem tehnike un prodotto di qualità superiore
fiz. visoka frekvenca alta frequenza
um. visoka jedkanica incisione in rilievo
višja matematika alta matematica
obl. visoka moda alta moda, haute couture
lingv. stara visoka nemščina altotedesco antico
hist. Visoka porta Sublime Porta
lov. visoka preža impalcatura
šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
meteor. visoka voda acqua alta
visoke osebnosti dignità
bot. višje rastline piante superiori
um. visoki barok tardo barocco
pog. muz. visoki c do di petto
polit. visoki komisar alto commissario
tekst. visoki lesk lucentezza, splendore
lov. visoki lov caccia grossa
obl. visoki ovratnik colletto alto
visok otroški stol seggiolone
um. visoki relief altorilievo
hist. visoki srednji vek alto medioevo
šport. visoki start partenza da posizione eretta
tisk. visoki tisk rilievografia
visoko pritličje mezzanino

B) visôki (-a -o) m, f, n
višji (nadrejeni) superiore
rel. Najvišji l'Altissimo

visóko altamente

visoko ga cenim le tengo en gran estima, le aprecio mucho
visoko igrati jugar fuerte
visoko meriti (fig) tener grandes ambiciones (ali aspiraciones), fam picar muy alto
visoko peti cantar con voz muy aguda
visoko stanovati vivir (ali habitar) en un piso alto
stati visoko nad drugimi (fig) ser muy superior a los demás, estar muy por encima de los otros
kdor visoko leta, nizko pade de gran subida, gran caída

visôko haut(ement), grandement

visoko ceniti apprécier (ali estimer) hautement (ali grandement)
visoko igrati jouer gros
visoko glavo nositi porter la tête haute
visoko se nositi faire le fier, se croire, prendre des airs hautains
visoko peti chanter haut
visoko spoštovati, častiti vénérer hautement (ali grandement)
visoko stati nad kom (figurativno) être bien supérieur à quelqu'un

visuel, le [vizɥɛl] adjectif viden, zaznaven z vidom, vizualen; masculin oseba, ki ima zlasti vizualen spomin

organes masculin pluriel visuels organi za vid
angle masculin visuel vidni kot
champ masculin visuel vidno polje
mémoire féminin visuelle spomin, ki temelji največ na vidnih vtisih

víšek point culminant, sommet moški spol , faîte moški spol ; figurativno comble moški spol , apogée moški spol

višek doseči atteindre son point culminant (ali son apogée, son paroxysme), culminer
to je pa višek c'est le comble
to je višek nesramnosti c'est le comble de l'impertinence

vitálen (-lna -o) adj.

1. vitale:
vitalni organi organi vitali

2. ekst. vitale, essenziale, elementare:
vitalni pogoji za delo le condizioni elementari per lavorare

3. (poln življenjske moči) vitale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vitalna kapaciteta pljuč capacità vitale
filoz. vitalna sila forza vitale

vite [vit] adverbe, adjectif hitro, naglo; v kratkem času, v kratkem; takoj, brez odlašanja; sport hiter

au plus vite čim prej, kar najhitreje
aussi vite que possible čim hitreje; tako hitro, kot le mogoče
il a vite fait de découvrir la supercherie kar hitro je odkril goljufijo
aller plus vite que les violons iti prehitro, prenagliti stvari

vítez chevalier moški spol ; (junaški) preux moški spol

vitez častne legije chevalier de la Légion d'honneur
klateški vitez, klativitez chevalier errant, paladin moški spol
malteški vitez chevalier de Malte
roparski vitez chevalier pillard
vitez žalostne postave le chevalier de la Triste Figure (Don Quichotte)
postati vitez être élevé à la dignité de chevalier
za viteza koga napraviti armer (ali recevoir) quelqu'un chevalier, adouber quelqu'un, donner l'accolade à quelqu'un

víti¹ (víjem)

A) imperf.

1. torcere, attorcigliare:
od zadrege viti prste dall'imbarazzo torcere le dita

2. avvoltolare, avvolgere

3. girare; torcere:
ženske so vile roke in jokale le donne torcevano le mani piangendo

4. intrecciare:
dekleta vijejo vence le fanciulle intrecciano corone

5. affliggere, tormentare:
protin ga vije è afflitto dalla gotta
impers. po, v trebuhu ga vije ha forti dolori, ha crampi allo stomaco

6. redko (močno pihati) soffiare forte, soffiare con violenza

B) víti se (víjem se) imperf. refl.

1. contorcersi, torcersi:
viti se v krčih spasimare

2. snodarsi, serpeggiare:
steza se vije navzgor il sentiero sale serpeggiando

3. pren. (širiti se) diffondersi:
iz kuhinje se vije prijeten vonj dalla cucina si diffonde un gradevole odorino

4. accartocciarsi, arricciarsi:
koruzni listi se vijejo le foglie di granturco si accartocciano

vīti-sator -ōris, m (vītis in sator) „trtosadnik“, vinogradnik, vinščak, víničar: Serv., Arn. idr., o Dionyse, optime pater, vitisator, Semela genitus, euhie! Acc. ap. Macr., Italusque paterque Sabinus vitisator V., carminis huius opus causas exponere quare vitisator populos ad sua liba vocet O., Le†nee† vitisator Bromie Semeleie Bache thyrsitenens bimater trieterice Nysie Liber Cl.

vitrail, aux [vitraj, tro] masculin (cerkveno) okno (iz barvastih šip)

le vitrail tehnika izdelovanja takšnih oken

vitráj | vitráil (-a) m um. vetrata:
vitraji gotskih katedral le vetrate delle cattedrali gotiche

vitreāmen -inis, n (vitreus) le v pl. = steklenina, steklovina, steklena posoda, stekleno posodje: Paul. (Dig.).

vitrína (-e) f vetrina; vetriera:
muzejske vitrine le vetrine del museo
vitrina z urami in nakitom la vetrina del gioielliere (con orologi e gioielli)

vīvō -ere, vīxī, vīctūrus (iz *gu̯īu̯ō < *gu̯īu̯Hó- živ, indoev. kor. *gu̯ei̯H- (*gu̯eiē-, *gu̯eiā-, *gu̯eiēu-) živeti; prim. skr. jīvati živi, jīvaḥ živ, subst. življenje, jīvakaḥ živeč, gr. βίομαι, βιόω živim, βίος življenje, ζάω [iz *g*—i-ē-] = ζώω [iz *g^u̯i̯-ō] živim, δίαιτα način življenja, lat. vīvus [iz *gu̯īu̯Hós], vīta [*g*—itā], vīvāx, vīvescō, vīvidō, vīvidus, osk. bivus = lat. vīvī, sl. živeti, živ, život, življenje, žitje, žito, žir, lit. gyvenù živim, gývas živ, gyvatà življenje, got. qius = stvnem. quëk, quëh živ, srednjevisokonem. quicken = nem. erquicken, nem. Queck pirnica, Quecksilber živo srebro)

1. živeti, biti živ, ostati živ, starejše žiti: Pl., Ter. idr., quoad vivet Ci., vivere ad centesimum annum Ci., vixit ad senectutem N., dicitur eo tempore matrem eius vixisse N. je baje še živela, comperit eum vivere posse Ci. ostati živ, is demum mihi vivere atque frui animā videtur, qui … S., vivere regio more L., in amore iocisque H., vixet (gl. opombo spodaj), cui deus vitam dedisset V., ut viveret! Cu. o da bi živel!; subst. vīventēs -ium, m živi (naspr. mortui): Lact.; z notranjim obj.: mei memineris, dum vitam vivas Pl., vivere vitam duram Ter., vitam tutiorem Ci., vitam, quam tum vivebat Ci.; pesn. pass.: nunc tertia vivitur aetas O.; z acc. extensionis v času: Pl., Ter. idr., nemo enim est tam senex, qui se annum (še eno leto) non putet posse vivere Ci., Lacedaemonii septingentos iam annos unis moribus vivunt Ci., vixi annos bis centum O.; nam. tega acc. pogosto abl.: Plin. idr., triginta annis vixisse Panaetium Ci., vixit annis undetriginta Suet. Posebna rekla:
a) vivere de lucro (gl. lucrum).
b) vivere ex alicuius more Ter. živeti po volji koga, vivere alieno more Ter. živeti po volju druge(ga) (tj. soproge).
c) vixisse (evfem. o umrlih) da je (kdo) živel = da je (zdaj) mrtev = biti mrtev: vixisse nimio satiust (= satius est) quam vivere Pl., modo eum vixisse aiebant Pl.
d) si vivo ali si vivam Kom. če (ako) ostanem živ, pri moji duši (kot grožnja), ita vivam Ci., Sen. ph. kakor res živim, ita vivam, ut (me tua valetudo sollicitat) Ci. tako naj živim, kakor … , ali ne vivam, si … Ci. naj umrem (umrjem), naj poginem, smrt me vzemi (poberi), če … (kot izraz prepričevanja).

2. occ.
a) uživati življenje, dobro živeti: prius quaeso disce, quid sit vivere Ter., vivite ventres Luc. ap. Non., propera te vivere Varr. ap. Non., sed quando vivemus? Ci. ep. kdaj bomo živeli? = kdaj bomo imeli čas?, vivamus, mea Lesbia, atque amemus Cat., cui licet in diem dixisse „vixi“ H., aut vive aut decies … redde deis Mart., sera nimis vita est crastina, vive hodie Mart.; od tod vive, vivite (kot izraz poslavljanja) zdrav bodi (zdravi bodite), zdrav ostani (zdravi ostanite), z bogom (ostani, ostanite), bog te (vas) živi: vive, vale! H., vive valeque! H., vivite, silvae V.
b) (z abl.) živeti ob čem, od česa, živiti se s čim, preživljati se s čim, hraniti se s čim, prehranjevati se s čim: ut sit, quī (abl.) vivat Ter., prius se cortice victuros, quam … C., vivere piscibus Plin., piscibus atque ovis avium, lacte et carne, lacte atque pecore C., herbis, pane, parvo H., alienā misericordiā Ci., rapto S. fr., L., Cu., V., rapto viventes (sc. volucres) Plin. ujede; tudi s praep. ex (zlasti pesn.): vivere in caede et ex caede Ci., ex rapto O.
c) (z načinovnimi določili: z adv., predik. adj., praep. izrazi) živeti, svoje življenje kako preživeti (preživljati), starejše vekováti: libenter vivis Ter., ecquis vivit fortunatior? Ter., miserrime vivere Pl., sic vivitur Ci. ep. tako živim, vivere iucunde, modeste, naturae convenienter Ci., sapienter Ci., H., male Ci., H., laute, luxuriose, liberius N., honeste Cu., bene Kom., H., recte, parcius H., aliter Ci., Sen. ph., Lact., lepidus vivis Pl., vivo miserrimus Ci., si liberae ac pudicae vivere licitum fuisset L., iisdem obnoxios vivere L., vivite fortes! H. bodite možje!, qui fit, ut nemo illā (sc. sorte) contentus vivat H., philosophi non inlecebres vixerunt Gell., vivere pro dignitate N., e natura Ci., in tenui pecunia, in patris luxuria, in maxima celebritate Ci., in litteris Ci. ep. v knjigah, in diem, in horam Ci. iz dneva v dan, iz ure v uro, tjavendan, tjavdan, in diem vivimus Ci. smo brez trdnih načel, vivere in omnibus miseriis contumeliaque Lact., vivere cum timore Ci., sine crimine O.
d) (s cum) skupaj s kom živeti, družiti se kom, občevati s kom, imeti stike s kom, biti v stalnih stikih s kom: cum Pansa vixi in Pompeiano Ci. ep., quibuscum coniunctissime vixerat Ci., cum quo vivebat coniunctissime N., valde familiariter vivere cum aliquo Ci. ep., permulti cum Agrigentinis vivunt ac negotiantur Ci., aliter cum tyranno, aliter cum amico vivitur Ci., cum aequalibus sic vixit, ut … N., secum (= sibi Ter.) vivere Ci. sam zase, le zase živeti, ukvarjati se le sam s sabo.
e) (s krajevnimi določili) kje živeti, (pre)bivati, domovati: Cypri, Syracusis, in Thracia N., Athenis, in urbe H.

3. metaf. o raznih subj.
a) (o rastl., zlasti drevesih) živeti, kazati življenje, biti živ, prije(ma)ti se, koreniniti, ukoreniniti (ukoreninjati) se, zakoreniniti (zakoreninjati) se, rasti: et vivere vitem et mori dicimus Ci. ep., haec (sc. vitem et arborem) dicimus vivere Ci., arborem non vivere Col., firmissimae ad vivendum (sc. sunt) oleae Plin., saepes vivit Varr. živ plot je; (o drugih stvareh) biti živ (tleti, goreti): vivit sub robore stuppa V., bene vivitis ignes O., cinis vivet O., vivens favilla O.; (o slikah) biti zvesto posnet po življenju, biti kakor živ: picturatum opus vivit Cl.
b) (o abstr.) še bivati, držati se, trajati, obstajati, še biti ohranjen: vivit eorum immortalis gloria Ci., huius semper in re publica vivet auctoritas Ci. bo veljal(a), vivit mecum exemplum fidei publicae Ci., vivunt scripta O., alitur vitium vivitque tegendo V., vivit sub pectore vulnus V. še biva.

Opomba: Fut. I vīvēbō: Nov. fr.; fut. II viveritis: It.; sinkop. cj. plpf. vīxet (= vīxisset): V.

vivre* [vivrə] verbe intransitif

1. živeti, biti pri življenju; bivati, stanovati; hraniti se (de z); shajati (avec quelqu'un s kom); doživljati

2. masculin življenje; hrana; pluriel živež, proviant, hrana, jestvine

vivre à la campagne, à la ville živeti na deželi, v mestu
avoir le vivre et le logement imeti hrano in stanovanje
avoir juste de quoi vivre komaj še shajati, se preživljati
vivre tant bien que mal životariti
il est facile à vivre z njim je lahko živeti, shajati
faire vivre ohraniti pri življenju, hraniti, rediti, preživljati
se laisser vivre ne si delati skrbi
ne plus vivre (figuré) biti v silnih skrbeh
vivre âgé sans devenir vieux postarati se, a ostati mlad
apprendre à vivre à quelqu'un (familier) koga kaznovati, dati mu pošteno lekcijo
vivre au jour le jour živeti od rok v usta
il vivra centenaire doživel bo 100 let
vivre en saint živeti kot svetnik
vivre son métier živeti za svoj poklic
(verbe transitif) vivre sa vie živeti svoje življenje, biti prost
qui vive? stoj, kdo tam? (klic straže)
être sur le qui-vive biti oprezen, čuvati se, paziti se
dépôt masculin de vivres skladišče živeža
vivres de réserve (militaire) železna rezerva hrane
couper les vivres à quelqu'un komu svojo pomoč ustaviti
vivre d'amour et d'eau fraîche živeti od ljubezni in sveže vode

vix, adv. (etim. nezadostno pojasnjena beseda, morda sor. s sl. vek, lit. viẽkas moč, sila, življenje, lat. vincō, pervicāx; prim. tudi gr. μόγος trud, težava, μόγις s trudom, s težavo, komaj)

1. s trudom, trudoma, s težavo, (le) stežka, težko, komaj, komajda, toliko da; pri glag.: Pl., Ter., Luc. ap. Don., Dig. idr., vix aut ne vix quidem appareant Ci., profluens amnis aut vix aut nullo modo Ci., vix teneor, quin accurram Ci. ep., vix qua singuli carri ducerentur C., qua antea unus homo inermis vix poterat repere N., vix erat (sit) credendum C., N. komaj (= le stežka) je bilo (bi bilo) verjeti, lumen … vix patiuntur equi O.; pri adj.: carcer … vix carcere dignus Luc. ap. Don., Sopater … vix vivus aufertur Ci., horum … vix decimam partem reperies gloriā dignam Ci.; v zvezi z drugimi adv.: vix aegreque Pl., Macr. idr., vix et aegre, vix et aegerrime Ap., vix saltem Q.

2. časovno komaj (šele), komajda, komaj(da) še(le), toliko da (še), pravkar, ravno: advenio Acherunte vix Enn. ap. Ci., contingat vix (v novejših izdajah bis), deinde mori! Val. Fl.; v soodnosnosti, in sicer v prozi večinoma s cum (cum inversum) v poreku, pesn. s conj. et (poznolat. z atque) in že, kar, ko, redko in le pesn. tudi brez cum in brez conj. (s tem je izraženo, da si dve dejanji sledita neposredno eno za drugim): vix erat hoc plane imperatum, cum illum spoliatum … videres Ci., vix agmen novissimum … processerat, cum Galli … flumen transire … non dubitant C., vix ea fatus erat, cum … repente scindit se nubes V., vix ita limitibus dissaepserat omnia certis, cum … sidera coeperunt toto effervescere caelo O., vix primos inopina quies laxaverat artus, et super incumbens … proiecit in undas praecipitem V., vix primus ab ira pallor, et inpulsis surgunt ad proelia mensis Stat., vix ego haec dixeram … , atque inibi quispiam de sectatoribus Favorini … inquit Gell., vix proram attigerat, rumpit Saturnia funem V. že je … , vix bene desieram, rettulit illa mihi O.; vix okrepljen s tandem komaj, komaj še, šele (starejše stopràv, stopŕv), končno enkrat: ah, vix tandem sensi stolidus! Ter., vix tandem legi litteras Ci., vix tandem lumina tollit Cat.

viza samostalnik
(dokument) ▸ vízumZa vstop v državo je potrebna viza, ki pa pogosto velja le za del Rusije. ▸ Az országba való belépéshez vízumra van szükség, amely gyakran csak Oroszország egy részére érvényes.
Sopomenke: vizum
Povezane iztočnice: turistična viza

vkleníti (vklénem) | vklépati (-am) perf., imperf.

1. incatenare; legare:
vkleniti koga v lisice mettere le manette a qcn.

2. pren. (povzročiti, da kdo ne more delati tako, kot bi hotel, mogel) impedire, ostacolare (di fare secondo i propri desideri, le proprie possibilità);
pri njegovih daljnosežnih načrtih ga je vklenila družba la società gli impedì la realizzazione degli ambiziosi progetti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vkleniti v suženjstvo ridurre in schiavitù
pren. vkleniti v pesimizem condannare al pessimismo
pren. vkleniti značaje junakov v kalupe, sheme ridurre i caratteri dei protagonisti a schemi, modelli
pren. vkleniti koga v zakonski jarem far sposare qcn.
pren. vkleniti v objem abbracciare forte
pren. mesto vkleniti v obzidje cingere la città di mura