Franja

capitale

A) agg.

1. smrten, kapitalen:
pena capitale smrtna kazen
peccato capitale relig. smrtni greh

2. ekst. neizprosen:
odio capitale neizprosno sovraštvo

3.
scrittura capitale pisava z velikimi črkami

4.
bene capitale ekon. kapitalna dobrina

B) f glavno mesto, prestolnica (tudi ekst.):
Torino è la capitale dell'automobile Torino je prestolnica avtomobilske industrije

C) m

1. ekon. kapital, glavnica:
capitale fisso osnovni kapital
capitale circolante obratni kapital
capitale iniziale začetni kapital
far capitale di qcs. pren. kaj upoštevati

2. kapital, denarna vrednost, bogastvo, premoženje:
la pelliccia vale un capitale krznen plašč je vreden celo premoženje
accumulare un capitale obogateti
avere un capitale di cognizioni pren. biti zelo učen, moder

3. kapital; kapitalisti:
lotta tra capitale e lavoro boj med kapitalom in delavstvom

4. pren. šalj.:
bel capitale! malopridnež!, falot!

capitilavium -iī, n (caput in lavāre) umivanje glave, v ljudski govorici = cvetna nedelja: Isid.

capitō -ōnis, m (caput)

1. glavan, velikoglavec: Pl., arbitramur deos esse... frontones, capitones? Ci.

2.
a) glavan, velikoglava morska riba, tudi cephalus: Ca.
b) riba klen: Aus. — Kot nom. propr. Capitō -ōnis, m Kapiton (Glavan), ime Atejevega in Fontejevega rodu.

capitōlium (Capitōlium) -iī, n (s sab. l = d iz *Capitōdium: caput) prvotno zgolj apel. = „glavno torišče“, „glavno svetišče“ Jupitra, Junone in Minerve. Taka svetišča so bila prvotno v raznih staroit. mestih in so jih pozneje gradili po rim. šegi tudi v naselbinah: capitolium vetus (v Rimu) Varr., Capitolium Capuae ali Capuae Capitolium Suet. in v pl. capitolia celsa Sil., Capitolium (v Narbonu) Sid.; v cerkveni lat. = vsako pogansko svetišče: Prud. — Kot nom. propr. Capitōlium -iī, n Kapitolij

1. v ožjem pomenu najvišji vrh Tarpejskega griča v Rimu zahodno od foruma, z razkošno opremljenim svetiščem treh glav. rim. božanstev: Jupitra, Junone in Minerve; na nasprotnem vrhu je stala tudi rim. trdnjava (arx Tarpeia) in Tarpejska pečina (rupes Tarpeia), s katere so metali hudodelce: Pl., Ci., T., Serv.; zaradi treh združenih svetišč, pa tudi iz metričnih razlogov, je pri daktilskih pesnikih pogosteje v rabi pl. v pomenu sg.: hinc ad Tarpeiam sedem et Capitolia ducit V., Capitolia celsa tenebat V., aurea possedit socio Capitolia templo mater O., subit primo Capitolia nubila fumo O. Kapitolij so imeli Rimljani za nerazrušljiv in so v njem videli simbol večnosti: dum domus Aeneae Capitoli inmobile saxum accolet V., dum Capitolium scandet cum tacita virgine pontifex H.

2. v širšem pomenu ves grič s trdnjavo vred = collis Capitōlīnus (Campidoglio): Varr., Ci. (De re publ. II, 20, 36), L. (I, 38, 7). Od tod adj. Capitōlīnus 3 kapitolijski, Kapitolijski: area Varr. ap. Gell., Suet., clivus Ci., arx L., T., collis L., Mart., mons L., Iuppiter L., Q., Suet. ali samo Capitolinus Ci., ludi L. ali certamen Suet. igre na čast kapitolijskemu Jupitru, quercus Iuv. hrastov venec za zmagovalce v teh igrah; subst. Capitōlīnus -ī, m (sc. collis) Kapitolijski grič: Corn. Capitōlīnī -ōrum, m prireditelji kapitolijskih iger: Ci. ep. — Kot priimek Capitōlīnus -ī, m Kapitolijski, npr. M. Manlius Cap. Mark Manlij Kapitolijski, ki je rešil Kapitolij pred zasedbo Galcev: Aur.

Opomba: Nekateri rim. pisci (Serv., Arn.) napačno izpeljujejo besedo Capitolium iz caput Toli, torej od glave ali lobanje nekega Tola, ki so jo baje izkopali pri gradnji kapitolijskega svetišča (prim. Varr. De lingua Lat. V, 41, L. I, 55, 5).

capitolo² m relig. kapitelj:
avere voce in capitolo uživati ugled, avtoriteto

capo

A) m

1. glava:
avere mal di capo imeti glavobol
battere il capo contro il muro pren. lotiti se nemogočega
non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kam se obrniti
chinare, abbassare, piegare il capo pren. vdati se, ubogati, pokoriti se
alzare il capo pren. upreti se
grattarsi il capo praskati se po glavi (iz zadrege)
fra capo e collo pren. iznenada
prendere una lavata di capo pren. biti grajan
non avere né capo né coda pren. ne imeti ne repa ne glave
dar di capo in pren. naleteti na

2. pren. glava, um, pamet:
rompersi il capo razbijati si glavo
mettersi in capo qcs. kaj si vtepsti v glavo
passare per il capo rojiti po glavi, pomisliti
capo scarico lahkomiselnež
fare le cose col capo nel sacco nepremišljeno ravnati, delati
avere il capo nei piedi biti raztresen

3. poglavar, šef, vodja, načelnik:
il capo della famiglia družinski poglavar, glava družine
il capo di un reparto vodja oddelka
qui il capo sono io! tukaj ukazujem jaz!
capo dello Stato šef države
capo di Stato Maggiore voj. načelnik glavnega štaba
essere a capo poveljevati, voditi
comandante in capo vrhovni poveljnik

4. glava, vodja:
il capo dei rivoltosi vodja upornikov

5. ekst. pren. glava:
capo di bestiame glava živine

6. glava (najvišji del):
il capo di una colonna vrh stebra
a capo del letto ob posteljnem zglavju
il capo di una corda konec vrvi
andò fino all'altro capo del paese šel je do drugega konca vasi
in capo al mondo pren. na koncu sveta

7. začetek; zaključek:
cominciare da capo začeti znova
andare a capo pisati v novi vrsti
in capo a un mese, a un anno čez mesec, leto dni
venire a capo di qcs. kaj rešiti, končati

8. glava, glavica (predmeta, rastline):
il capo di un chiodo glava žeblja
il capo dell'aglio glavica česna

9. kos:
capo di biancheria, di vestiario kos perila, oblačila
riferire qcs. per sommi capi o čem poročati na kratko

10. geogr. rt:
capo di Buona Speranza rt Dobre nade
PREGOVORI: cosa fatta capo ha preg. kar je, je

B) agg. invar. glavni:
redattore capo glavni urednik
ingegnere capo glavni inženir

capōcchia f

1. glavica (igle, vžigalice ipd.)

2. šalj. glava, buča
a capocchia brez glave in repa

capofitto avv.
a capofitto strmoglavo; z glavo navzdol:
cadere a capofitto strmoglaviti
buttarsi a capofitto (in) pren. zagnati se (v)

cappa¹ f

1. kuta:
mettersi in cappa magna pren. svečano se obleči
romanzo di cappa e spada pustolovski roman (iz srednjega veka ali renesanse)
cappa di piombo pren. hudo breme, dušeča teža

2. ženski plašč

3. napa

4.
la cappa del cielo pren. nebesni obok, nebo

5. navt. nepredušna prevleka (za ladijske odprtine, instrumente ipd.)
navigare alla cappa pluti s spuščenimi jadri
PREGOVORI: per un punto Martin perse la cappa preg. zaradi malenkosti je šla stvar po zlu

Cappadox -ocis, m (Καππάδοξ) Kapadočan, preb. pokrajine Kapadokije: Ci., Pers.; nav. v pl. Cappadocēs -um, acc. -ēs in pesn. -as, m Kapadočani: Mel., Lucan., Pers., Mart., mancipiis locuples eget aeris Cappadocum rex H. (sc. Ariobarzanes II.; denarne stiske kapadoških kraljev so prišle v pregovor; bogastvo Arhelaja, zadnjega kapadoškega kralja, so bili številni sužnji, ki jih je prodajal na tuje). Cappadoces redkeje = kapadoški konji: Veg. — Od tod subst. Cappadocia -ae, f (Καππαδοκία) Kapadokija, dežela sredi Male Azije od zgornjega Evfrata do kolena reke Halija, najbolj vzhodna maloazijska rim. provinca: Varr., Ci., N., Cu., Plin. Adj.

1. Cappadocius 3 kapadoški: lactuca Col., zizipha Plin., gemma Plin. dragulj slonokoščene barve, ki so jih brusili v Kapadokiji.

2. Cappadocus 3 kapadoški: gens, sal Col., lactuca Col. ali samo Cappadoca -ae, f: Mart.

capparis -is, acc. -im in -in, abl. -ī, f (gr. κάππαρις) kaprovec (grm), kapra (začimba): Pl., Varr. ap. Char., Cels., Col., Plin., Mart.

capra f

1. zool. koza (Capra hircus)

2.
arrampicarsi come una capra pren. plezati po najhujših strminah
luoghi da capre strmine, hriboviti kraji
salvare capra e cavoli pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela

Capreae -ārum, f Kapreje = Kozji otok (zdaj Capri), otoček ob obali Kampanije: V., O., Plin. idr. Tu je ces. Tiberij v razpašnosti in razuzdanosti preživel zadnjih sedem let življenja: T., Iuv., Suet., zato so otok porogljivo imenovali Caprineum (capra in inire) Kaprinej: Suet. Od tod adj. Capreēnsis -e kaprejski: secessus Suet. na Kapreje.

caprice [kapris] masculin muha(vost), nestanovitnost, kaprica, svojeglavost; trenutna ljubezen; musique capriccio

les caprices de la mode modne muhavosti, pogostne in nepredvidene modne spremembe
avoir un caprice pour quelqu'un biti pretirano, že smešno zagledan v koga
avoir des caprices biti muhast, sitnariti, trmoglaviti
céder aux caprices d'un enfant popustiti otrokovim muhavostim
faire un caprice jezno zahtevati (o otroku)

Capricornus -ī, m (caper in cornu; prev. iz gr. αἰγόκερως) ozvezdje Kozorog: Varr., Ci. poet., H., O. idr.

caprifīcus -ī, f (caper in fīcus) „kozja smokva“, divji smokvovec, figovec in njen sadež divja smokva, figa: Ter., Varr., Cels., Pr., Col., Plin., iubet sepulcris caprificos erutas... flammis aduri Colchicis H. Na divjem smokvovcu se razvije šiškarica, ki se preseli na vrtni smokvovec in pospeši zorenje tako, da piči v njen plod. V besedni igri s caper in ficus: Mart. (IV, 52). Divji smokvovec sčasoma razmakne skale, med katerimi raste (prim. Iuv. X, 144, 145); od tod pesn. pren. = raznesilo jeter, izvor ošabnosti in slavohlepja: Pers. (I, 24, 25).

caprigenus 3 (pesn. tvorba iz caper in genere: gīgnere = a capris genitus) kozjega rodu, kozji: genus Pac. ap. Macr., caprigenum (pri nekaterih capreaginum) hominum genus Pl. (šalj.) človeški rod, slaboten kakor kozji, c. pecus Ci. ap. Prisc., V.; subst. caprigenī -ûm, m = capri: Acc. ap. Macr.

caprimulgus -ī, m (capra in mulgēre)

1. kozomolzec, pesn. = pastir: Cat.

2. podhujka, legen, ptič, ki baje kozam izsesava mleko: Plin.

capripēs -pedis (caper in pēs) kozjenog: Satyri Lucr., H., Panes Pr.

caprōnae -ārum, f (= a capite pronae, in caput pronae) čelni lasje, kodri, ki visijo s senc na lica: Luc. ap. Non., P. F. — Soobl. caprōneae: Ap.