cutis -is, f (prim. gr. σκῦτος koža, usnje, κύτος odevek, koža, ἐγκυτί[ς] do kože, lat. scūtum, obscūrus) skoraj le pesn. in poklas.
1. gladka, tanka, mehka človeška, živalska, tudi rastl. koža, polt: nihil ultra … cutem morti concesserat atrae H., non missura cutem nisi plena cruoris hirudo H., dura c. O. suha, napeta, vix habeo tenuem, quae tegat ossa, cutem O., adducitque cutem macies O., clamanti cutis est summos direpta per artus O., c. oris Cu. na obrazu, detrahere alicui cutem Sen. ph., summam cutem stringere Sen. ph. povrhnjico, c. aegra Pers.; preg.: cutem curare H., Iuv. (gl. cūrō II., 4.), intra suam cutem cogere aliquem Sen. ph. (pri)siliti koga, da se s samim seboj zadovolji, ego te intus et in cute novi Pers. poznam te od znotraj in od zunaj = skoz in skoz, cute perditus Pers. „znotraj bolan“ = duševno popolnoma propadel; živalska koža: rana rursus intendit cutem Ph. se je spet napihnila, c. anguis O. kačji olevek = cutis, quam relinquunt angues Plin.; cutes cervorum Plin., piscium cute se velare Mel., quod solidior sit cutis beluis, decentior dammis, densior ursis, mollior fibris Sen. ph.; tudi ustrojena živalska koža, usnje: calceus est sartā terque quaterque cute Mart.; koža rastlin in sadja, lupina: c. casiae, lauri, nucleorum, glandium, uvarum Plin.
2. odevek, ogrinjalo, pokrivalo: obductā nubium cute Plin., in summa terrae cute Plin. na površju.
3. pren. ovoj, zunanjost, površje: sufficiat imaginem virtutis effingere et solam, ut sic dixerim, cutem Q., tenera quaedam elocutionis c. Q., c. prima ac species sententiarum Gell.
Opomba: Nenavaden acc. sg. cutim: Ap.
Zadetki iskanja
- cvèk tack, brad; sprig; hobnail, (za čevlje) sparable
pritrditi s cvèki to tack; to sprig - cvet1 [é] moški spol (-a, -ova/-a, -ovi)
1. die Blüte (tudi figurativno); (cvetica) die Blume; (cvetenje) der Flor, der Blumenflor; (čas cvetenja) die Blütezeit; -blüte (bezgov Holunderblüte, breskov Pfirsichblüte, češnjev Kirschblüte, detelje Kleeblüte, kamilični Kamillenblüte, lipov Lindenblüte, muškatni Mazisblüte, pomarančevca Orangenblüte, vrtnice Rosenblüte); rastlinstvo, botanika die Blüte
oblika cveta die Blütenform
cevasti cvet Röhrenblüte
jezičasti cvet Zungenblüte
lijasti cvet Trichterblüte
nepravi cvet Scheinblüte
notranji cvet Scheibenblüte
ustnati cvet Lippenblüte
vrčasti cvet Krugblüte
vrstnati cvet gefüllte Blüte
zunanji cvet Strahlblüte
zvezdasti cvet Sternblüte
ženski cvet Fruchtblüte
agronomija in vrtnarstvo vejica s cvetovi der Blütenzweig
z velikimi cvetovi großblütig, großblumig
biti v cvetu in Blüte stehen
za zelenjavo: iti v cvet schossen
figurativno v cvetu let in der Jugendblüte
2.
tehnika železov cvet die Eisenblüte
kemija žvepleni cvet die Schwefelblüte
čreslov cvet die Lohblüte
agronomija in vrtnarstvo vinski cvet (bersa) der Kahm - cvetica samostalnik
1. (rastlina s cvetom) ▸ virág, virágszálpoljska cvetica ▸ mezei virágvrtna cvetica ▸ kerti virágnabirati cvetice ▸ virágot szedšopek cvetic ▸ egy csokor virágcvetice in zelišča ▸ virágok és gyógynövényekRazstava predstavlja izbor poljskih cvetic, ki jih lahko pogosto vidimo tudi v mestu. ▸ A kiállításon válogatás látható azokból a mezei virágokból, amelyek a városban is többször előfordulnak.
2. (aroma vina) ▸ zamat, bukésadna cvetica ▸ gyümölcsös zamatprijetna cvetica ▸ kellemes zamatznačilna cvetica ▸ jellegzetes zamatcvetica vina ▸ bor zamataNaučili so se prepoznavati arome, ki so prisotne v vinu in dajejo vsaki sorti značilno cvetico. ▸ Megtanulták, hogyan kell felismerni azokat az aromákat, amelyek meghatározzák az egyes fajták jellegzetes bukéját. - cvetj|e [é] srednji spol (-a …) Blumen množina, der Blumenschmuck; -blumen (rezano Schnittblumen)
vaza za cvetje die Blumenvase
prodajalka cvetja das Blumenmädchen/ die Blumenverkäuferin
venček cvetja der Blütenkranz
razsuto cvetje tekstilni vzorec: Streublumen množina
okrašen s cvetjem blumengeschmückt
posut s cvetjem blumenreich - cvetje samostalnik
1. (rože) ▸ virág, virágokrezano cvetje ▸ vágott virágpodarjeno cvetje ▸ ajándékba adott virágokbalkonsko cvetje ▸ erkélyi virág, virágok erkélyre, erkélyen termesztett virágpomladno cvetje ▸ tavaszi virágoksezonsko cvetje ▸ szezonális virágoktravniško cvetje ▸ réti virágokspomladansko cvetje ▸ tavaszi virágokokrasno cvetje ▸ díszvirágokpoljsko cvetje ▸ réti virágokbujno cvetje ▸ pompázó virágokdišeče cvetje ▸ illatozó virágokgorsko cvetje ▸ hegyvidéki virágokposaditi cvetje ▸ virágot ültetnabirati cvetje ▸ virágot szedzalivati cvetje ▸ virágot öntözgojiti cvetje ▸ virágot nevelprodajati cvetje ▸ virágot árulšopek cvetja ▸ virágcsokoraranžiranje cvetja ▸ virágköltészetsadike cvetja ▸ virágpalántákrazstava cvetja ▸ virágkiállításgojenje cvetja ▸ virágot nevelprodajalka cvetja ▸ virágárusvenec cvetja ▸ virágkoszorúnasad cvetja ▸ virágültetvényprodajalec cvetja ▸ virágáruscvetje na balkonih ▸ virágok az erkélyencvetje na oknih ▸ virágok az ablakbanvaza za cvetje ▸ virágvázaokrašen s cvetjem ▸ virágokkal díszítettprekrit s cvetjem ▸ virágokkal borítottokrasiti s cvetjem ▸ virágokkal díszítkorito s cvetjem ▸ virágcserépposušeno cvetje ▸ szárított virágodeti v cvetje ▸ virágba borul, virágba borítcvetje oveni ▸ virág elhervadcvetje raste ▸ nő a virágdišati po cvetju ▸ virágoktól illatozikV znak zahvale ji je podarila tudi šopek cvetja. ▸ Hálája jeléül egy virágcsokorral is megajándékozta.
2. (množica cvetov) ▸ viráglipovo cvetje ▸ hársvirágbezgovo cvetje ▸ bodzavirágpisano cvetje ▸ színpompás virág, színes virágvonj cvetja ▸ virágillatVonj cvetja v mnogih prebuja hormone sreče. ▸ A virágok illata sok emberben boldogsághormonokat ébreszt.vonj po cvetju ▸ virágillatčaj iz cvetja ▸ virágtea
3. (stanje cvetenja) ▸ virágrastline v cvetju ▸ virágba borult növények, kontrastivno zanimivo virágzó növényekbiti v cvetju ▸ virágzik, virágba borulTu je še res prava zima, doline pa vse že v cvetju. ▸ Itt még valóban igazi tél van, de a völgyek már virágba borultak. - cvetlíca (-e) f
1. fiore:
poljska, vrtna cvetlica fiore di campo, di giardino
pren. umetna cvetlica fiore artificiale
življenje mu ni bilo postlano s cvetlicami la sua vita non è stata certo un letto di rose
2. agr. bouquet - Cybelē -ēs in -ae, f (Κυβέλη) Kibela,
1. frigijska gorska boginja, velika mati bogov, podoba zemeljske rodovitnosti, Saturnova in Telurina (Tellus) hči, ki so jo Grki enačili z Rejo (Ῥέα = ἡ ὀρέα ϑεά), Rimljani pa z boginjo Opo (Ops). Njeni skopljeni svečeniki Galli (prim. tudi Corybantēs) so jo slavili v divjih orgijah. Njeno podobo so l. 204 iz Pesinunta pripeljali v Rim, kjer so boginji na čast vsako leto v začetku aprila prirejali igre megalezije (Megalē[n]sia). Pozneje so jo upodabljali kot gospo (matrona) z levjo vprego in s stolpasto krono na glavi: V., Cat., Mart., Tert., turrigerā frontem Cybele redimita coronā O. — Soobl.
a) Cybela -ae, f: Tert.
b) pesn. Cybēbē -ēs, f (Κυβῆβη) Kibeba: V., Pr., Ph., Lucan., Sil.
2. (menda le mitično) frigijsko gorovje pri Kelenah (Celaenae): O. — Soobl. Cybelus -ī, m Kibel: V. (Aen. III, 111, kjer stoji tudi Cybelae). — Od tod adj. Cybelēius 3 (Κυβελήϊος)
1. Kibelin (= boginje Kibele): Attis O., frena (levov ob Kibelinem vozu) O., limina Stat. Kibelinega svetišča.
2. kibelski, z gore Kibele: Cybeleia (sc. dea) O., mater O. - cyclas -adis, f (gr. κυκλάς) krožna, krogasta, okroglasta. Kot subst.
1. (sc. vestis) ciklada, bela, do kolen segajoča in s škrlatnim robom obšita svečana tunika rimskih gospá: Pr., Iuv., Lamp. idr.
2. Cyclas -adis, f (sc. insula) Kiklada: Vitr., Sen. tr., Sil., Iuv., nav. v pl. Cycladēs (pesn. tudi -ĕs) -um, acc. večinoma -as, f (Κυκλάδες, sc. νῆσοι) Kikladi, otočje v Egejskem morju, ki obkroža otok Del: C., N., L., V., H., O. idr. - cymbalum -ī, n (gr. κύμβαλον)
1. glasbilo cimbale, iz dveh medenih polobel, kateri so (poseb. ob Kibelinih in Bakhovih svečanostih) udarjali drugo ob drugo (zato tudi v lat. večinoma v pl.): Plin., Q., Plin. iun. idr., cum collegae tui domus cantu et cymbalis personaret Ci., tympana tenta tonant palmis et cymbala circum concava Lucr., cymbalorum et tympanorum pulsus ali tympanorum et cymbalorum strepitus L., Matris (Cybeles) quate cymbala circum (da čebele ne odlete) V., ubi cymbalûm sonat vox Cat., cymbala Thebano concrepuere deo Pr., tundet ad Idaeos cymbala rauca choros Pr., cymbala pulsans amicus Iuv.; pren.: Apion quidem grammaticus (hic quem Tiberius Caesar cymbalum mundi vocabat, … ) Plin. svetovne cimbale = ki ves svet napolnjuje s svojimi učenimi razpravami.
2. zvon v hidravliki: Vitr. - Cynamolgī -ōrum, m (Κυναμολγοί) Kinamolgi = Pesodoji, etiopsko ljudstvo, ki se je preživljalo s pasjim mlekom: Plin.
- cynicus 3 (gr. κυνικός)
1. pasji; medic. spastici cynici Plin. bolni za pasjim krčem, pasjemu krču podvrženi.
2. Cynicus 3, adv. -ē kiniški (ciniški) = kiniški ločini (filozofski šoli) pripadajoč. Glavno načelo te šole, ki jo je ustanovil sokratik Antisten, je bilo izogibanje vsem življenjskim potrebščinam in s tem pridobitev nravne svobode in neodvisnosti. Vzdevek Cynicus 3 prihaja deloma od tod, ker so se privrženci te ločine zbirali na Kinosargu (Cynosarges), še bolj pa, ker se je Atencem zdelo njihovo mišljenje in življenje „pasje“. Poleg Antistena sta najznamenitejša predstavnika te šole Diogen (ὁ κύων) in Kratet (Cratēs -ētis); gens (ločina) Pl., Cynice hic accipimur Pl., cena Petr. boren obed, Cynicae institutionis doctor T. učitelj kiniške filozofije. — Od tod subst. Cynicus -ī, m kinik (cinik), kiniški filozof, v pl. kiniki, kiniška ločina: Varr. fr., Cynicorum autem rationem atque vitam alii cadere in sapientem dicunt, … alii nullo modo Ci., mordacem Cynicum sic eludebat H., non doluit patriā Cynicus procul esse Sinopeus (= Diogenes) O., Cynici nudi (= Diogenis) dolia Iuv. - Cypriānus -ī, m, s polnim imenom Thascius Caecilius Cyprianus Tascij Cecilij Ciprijan, sloviti latinski cerkveni oče, roj. okrog l. 200 po Kr. v Kartagini, kjer so ga l. 258 obglavili: Lact., Hier.
- Cȳrus -ī, m (Κῦρος, perz. Khuruš = Sonce) Kir,
I. perzijsko moško ime, poseb.
1. Kambizov sin, ustanovitelj perzijskega kraljestva, padel v boju s skitskimi Masageti l. 529 po tridesetletnem kraljevanju: Ci. idr., imenovan tudi Cyrus maior Ap., Lact. Kir starejši.
2. Cyrus minor Kir mlajši, sin Dareja II. Oha ali Nota, brat kralja Artakserksa Mnemona, namestnik v Prednji Aziji, padel l. 401 pri Kunaksah v boju s svojim kraljevskim bratom, katerega je hotel pahniti s prestola: Ci., N.
3. rimski arhitekt v Ciceronovem času: Ci. Od tod adj. Cyrēus 3 (Κύρειος) Kirov = izvirajoč od Kira: ea, quae Cyrea sunt Ci. ep. Kirove stavbe.
4. ime lepega mladeniča: H. (Carmina I, 17, 25 in I, 33, 6).
— II. azijska reka, ki se izliva v Hvalinsko morje: Mel., Plin. - Cythēris -idis, f, s polnim imenom Volumnia Cytheris Volumnija Kiterida (Citerida), osvobojenka Volumnija Evtrapela, igralka v Rimu, ljubica triumvira Antonija: Ci. ep., Plin., zato Ci. ep. imenuje Antonija Cythērius Kiteridi (Citeridi) vdani.
- Cyzicos -ī, f: O. (z acc. -on), ali Cyzicus -ī, f: Pr., Fl., ali Cyzicum -ī, n: Mel., Plin.; odvisni skloni z nedoločnim nom.: gen. Cyzici S. fr., acc. Cyzicum Ci., L., S. fr., Vell.; (Κύζικος) Kizik (Cizik), mesto ob južnem obrežju Propontide ob zemeljski ožini, ki veže polotok (Cyzicus) s celino; mesto, ki je slovelo po trgovini in rodovitni okolici, je baje ustanovil neki Cyzicos (-us) Kizik (Cizik), kralj Dolioncev (Dolionēs), Enejev (Aeneus; od tod urbs Aenīdae = Cyzicus: Val. Fl.) sin: Hyg., Mel. — Od tod adj. Cyzicēnus 3 (Κυζικηνός) kiziški (ciziški), iz Kizika (Cizika): Varr. fr., Vitr., Plin.; subst. Cyzicēnī -ōrum, m Kizičani (Cizičani), preb. Kizika (Cizika): Ci., Plin., Suet., T.
- čád hollín m ; tizne m
pokriti se s čadom cubrirse de hollín - čáj tea
lipov čáj lime-blossom tea (ali infusion), infusion of lime leaves and lime blossom
fermentiran čáj black tea
kamilični čáj camomile tea
čáj iz poprove mete peppermint tea
malica s čájem (ob petih popoldne) afternoon tea, five-o'clock tea
škatlica za čáj tea-caddy
jedilni obrok s čajem (kot večerja) high tea, meat tea
piti čáj to take tea, to have tea
popiti skodelico čája to have ali to take a cup of tea
kuhati čáj to make tea
skuhati čáj to make the tea - čajánka thé moški spol
čajanka s plesom thé dansant - čajánka té m
čajanka s plesom té-baile m; té danzante