Franja

prestopíti (na drug vlak) cambiar de tren ; (k drugi veri) convertirse

prestopiti k drugi stranki cambiar de partido, fam cambiar (de) casaca, volver (la) casaca
prestopiti bregove (o reki) desbordarse; (zakon) infringir, transgredir, violar
ne bom prestopil njegovega praga no (tras)pasaré el umbral de su casa

prestréči (-stréžem) | prestrézati (-am) perf., imperf.

1. fermare, arrestare; raccogliere:
prestreči odtekajočo kri arrestare il sangue che cola

2. parare:
prestreči udarec parare il colpo

3. afferrare:
padla bi, če je ne bi prestregel sarebbe caduta se non l'avesse afferrata

4. intercettare:
prestreči skrivno poročilo intercettare un messaggio segreto

5. avvertire, percepire:
prestreči zvočne signale avvertire dei segnali acustici
naprave so prestregle potresne sunke le apparecchiatura hanno registrato scosse di terremoto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prestreči komu besedo interloquire
prestreči pogled cogliere lo sguardo
prestreči komu pot tagliare la strada a qcn.
šport. prestreči žogo intercettare la palla

prestrog [ó] (-a, -o) zu streng
ne biti prestrog nachsichtig sein, nachsicht üben

presumir domnevati; Argentina dvoriti ženski; domišljati si, bahati se

presumir de rico domišljati si na svoje bogastvo
presumir de sí imeti zelo dobro mnenje o sebi, bahati se
es de presumir que verjetno je, da ...
no presumas tanto ne bodi tako domišljav
presumir sus fuerzas precenjevati svoje moči

presumption [prizʌ́m(p)šən] samostalnik
domneva, predpostavka, verjetnost
pravno presumpcija; drznost, predrznost, domišljavost

pravno presumption of fact sklep na podlagi dejstev
pravno presumption of law presumpcija, da je resnično dokler se ne dokaže nasprotno
there is a strong presumption against it malo je verjetno
on the presumption that predpostavimo, da

presumptive [prizʌ́m(p)tiv] pridevnik (presumptively prislov)
domneven, verjeten

heir presumptive verjeten dedič (če se ne rodi bližji sorodnik)
pravno presumptive evidence dokaz, ki temelji na indicijah
pravno presumptive title presumptivna last

prȅsvēt -a -o presvet: -o trojstvo; samost. niko ne može dignuti presvetoga osim redovnika nikdo ne more pobrati najsvetejšega razen redovnik

pretegníti étirer

pretegniti se s'étirer; (od dela) se surmener, se fatiguer excessivement, familiarno se donner un effort, se claquer, popularno se fouler, se crever
pretegniti se pri delu s'épuiser à force de travail, s'éreinter, se tuer au travail, travailler rudement
ne se pretegniti (figurativno) ne pas faire presse, familiarno ne pas se fouler la rate, ne rien se casser

pretegníti (-em) | pretegováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. sgranchire (le gambe e sim.), sciogliere (i muscoli)

2. ekst. sfiancare

B) pretegníti se (-em se) | pretegováti se (-újem se) perf., imperf. refl. sgranchirsi, stirarsi, stiracchiarsi, sgropparsi:
pretegovati se na postelji stravaccarsi sul letto
ne pretegniti se pri delu, z delom lavoracchiare

2. med.
pretegniti si kite, mišice, sklepne vezi stirarsi i tendini, i muscoli, le giunture

pretegn|iti se¹ [é] (-em se) pretegovati se sich recken, sich strecken; figurativno pri delu: sich übernehmen, überarbeiten, pri dvigovanju: sich überheben
figurativno ne pretegniti se pri delu: sich kein Bein ausreißen

pretegníti se

pretegniti se z delom trabajar rudamente; matarse a trabajar
ne pretegne se pri delu no se mata a trabajar ni mucho menos

pretéhtati (-ám) | pretehtávati (-am) perf., imperf.

1. pesare

2. ekst. pesare, soppesare, ponderare, misurare, studiare:
pretehtati besede misurare, dosare le parole
pretehtati razloge za in proti soppesare i pro e i contro

3. (prevladati, prevladovati) prevalere:
pretehtalo je mnenje, da so ukrepi nujni prevalse il parere che le misure erano indispensabili

4. (odtehtati) bilanciare, compensare:
zdravja ne pretehtajo vsi zakladi sveta la salute vale più di tutti i tesori del mondo

pretékel passé, écoulé

pretekli čas (ne sestavljeni) prétérit moški spol, (temps moški spol) passé moški spol, passé simple
preteklo leto l'année passée (ali dernière)

pretéklost past, past time; past history; former (ali past) times pl; (davna) ancient times pl, past ages pl, bygone years pl, time of yore, hoary antiquity

v pretéklosti in the past
dobra, neoporečna (slaba) osebna pretéklost good, irreproachable (bad) record
burna (osebna) pretéklost chequered career
osebna pretéklost (življenje) past, career, antecedents pl
pogled, gledanje v pretéklost retrospection
imeti burno pretéklost to have a turbulent (ali chequered) past
čisto, neoporečno pretéklost (figurativno) to have a clean slate
ne poznam njegove pretéklosti I do not know his past

pretence [priténs] samostalnik
britanska angleščina izgovor, pretveza; pravica, zahteva
figurativno videz, pretvara, krinka, laž

to make a pretence of hliniti, trditi
to make no pretence to ne postaviti nobene zahteve po
a mere pretence samo izgovor
under the pretence of pod pretvezo
under false pretences z lažnimi pretvezami
figurativno to abandon the pretence sneti krinko

pretend [priténd]

1. prehodni glagol
delati se, hliniti, varati, slepiti; predrzniti si, upati si

2. neprehodni glagol
pretvarjati se; drzniti si, domišljati si, zahtevati, lastiti si, pretendirati na kaj (to)

to pretend to be sick hliniti bolezen
to pretend to be robbers igrati se razbojnike
he pretends ignorance dela se, da ne ve
I don't pretend to learning ne domišljam si, da sem učen

pretender zahtevati, potegovati se (za); skušati; snubiti; trditi

pretender gustar skušati ugajati
pretender un empleo potegovati se za službo
pretender poco staviti skromne zahteve
lo pretendo zahtevam (lastim si) to
no lo pretender to ni moj namen, tega ne nameravam
pretende su mano prosi jo za roko
pretendido domneven, tako imenovan

pretépanje

želeti si samo pretepanja ne rêver que plaies et bosses

prétexte [pretɛkst] masculin pretveza, izgovor

sous aucun prétexte v nobenem primeru
bon, mauvais prétexte dober, slab izgovor
sous le prétexte de, que ... pod pretvezo, da ...
ce n'est qu'un prétexte to je samo izgovor
prendre prétexte de quelque chose vzeti nekaj kot izgovor
il a pris prétexte de la pluie pour ne pas venir izgovarjal se je na dež, da ni prišel

pretílec threatener; menacer

učenci so kmalu spoznali, da je učitelj samo pretílec, ki ne kaznuje the pupils soon discovered that the teacher's bark was worse than his bite