Franja

vínar denier moški spol , liard moški spol , sou moški spol , centime moški spol

to ni niti vinarja vredno cela ne vaut pas un sou (ali centime, liard)
niti vinarja ne imeti n'avoir pas le (ali un) sou (ali un liard, un sou vaillant, popularno un rond, un radis), n'avoir ni sou ni maille
plačati do zadnjega vinarja payer jusqu'au dernier sou (ali centime), payer ric-à-rac, payer rubis sur l'ongle

vinculum in (sinkop. ne le pesn., ampak pogosto tudi pri Ci.) vinclum -ī, n (vincīre)

1. poveza, vezilo, vez, poseb. motvoz, trak, zadrga, vozel, vrv, vrv(i)ca, spona: Col., Plin., Amm. idr., corpora constricta vinculis Ci., abrumpere vincula L. (o konjih), vincula pars adimunt canibus O., vincula sibi exuere O., aptabat … vincula collo O. dajala si je vrv (zadrgo) okrog vratu, stuppea vincula collo (sc. equi) intendunt V. konop(c)e, nodos et vincula linea rupit (sc. avis) V. platnene trakove, astringit vincula motu (sc. volucris) O. zadrgne zanke, vincla epistulae laxare N. ali chartae vincula demere O. vrvico pisma (starodavniki so pisma najprej povezovali, potem šele pečatili), vincla pedibus demunt O. ali pedum circumdat vincula plantis V. trakove (stogle) sandal, vinculorum volumina V. jermenje (pri cestu), tunicarum vincula O. povezni trakovi (ob vratu), capilli vincula Pr. vpletki, solvite vincla cado Tib. čep, zamašek, puppes abrumpunt vincula ripis V. vrvi, hic fessas non vincula navīs ulla tenent V.; pesn.: digitorum vincula collo inicit O. dene prste kakor vrvi okrog vratu, davi; pesn. meton.: vinclaque de niveo detrahet ipse pede Tib. sandale (ki so jih z različnimi stoglami privezovali na noge).

2. pl. occ. vezi, spone, okovi jetnikov; meton. ječa: vincula adhibere captis O., ex vinculis causam dicere C., L. iz spon = v sponah, vklenjen, vincla alicui indere T. ali inicere V., T. dati (dajati) koga v spone (železje), vkleniti (vklepati) koga, onerare aliquem vinculis Iust., quam longe videtur a carcere atque a vinculis abesse debere, qui se ipsum iam dignum custodiā iudicarit Ci., demere alicui vincula L., levare aliquem vinculis L., viro … arta levari vincla iubet V., rumpere, solvere alicuius vincula Ci., laxare vincula Ps.-Q. (Decl.), liber ali exsolutus vinculis Q., Suet., exutae vinclis palmae V., abrumpere vincla Enn. fr. ali vincula L. ali rumpere vincula Ci. streti okove = pobegniti, ubežati, esse in vinclis et catenis L., condere captivos in vincula L., in vincla ducere aliquem L., aliquem Ardeam in vincula mittere L., conicere aliquem in vincula Ci., C., aliquem in vincula atque in tenebras abripere iubere Ci., aliquem aeternis tenebris vinculisque mandare Ci., punire aliquem vinculis aeternis Val. Max., effugere ex vinclis publicis N. iz državne ječe, eripere aliquem ex vinculis Cu., de vinculis educitur audiendus Amm. iz ječe k zaslišanju.

3. metaf.
a) spona (spone), okovi, vezi kot ovira: totam Galliam sempiternis vinculis astringere Ci., ex corporum vinculis evolare Ci., servitutis vincula rumpere Ci., sub legis vincula conicere L., vinculum ingens immodicae cupiditatis iniectum est L. spona (brzda) za … , iis vinculis fugae obstricti stabant L. v teh od bega odvračajočih (beg preprečujočih) sponah, mercennaria vincla H. plačane spone, spone (klicarske) službe, tj. službena opravila (ki klicarja zadržujejo in vežejo, ker jih je prevzel za mezdo), vincula undarum Petr. led.
b) vez: Sen. ph., Lact. idr., mollit odoratas pennarum vincula, ceras O., vincula ali vincla Tib., Pr. strastni, iskreni objemi, vinculum numerorum, societatis Ci., fidei, sponsionis L., externus timor, maximum concordiae vinculum L., beneficium et gratia sunt vincula concordiae Ci., accedit maximum vinculum (sc. amicitiae) Ci. prijateljska vez = nagib, motiv, razlog, vzrok, vinclis propinquitatis coniunctus Ci., sanguinis vincula rupit amor Pr.

vīneus 3 (vīnum) vinski: fructus Vitr. Od tod subst. vīnea -ae, f

1. vinska trta: Ca., Varr., Col. idr., volpes alta in vinea uvam appetebat Ph.

2. vinograd, (vinska) gorica: Pl., Varr., Col., Plin. idr., nec vero segetibus solum et pratis et vineis et arbustis res rusticae laetae sunt, sed hortis etiam … Ci., non verberatae grandine vineae H.

3. trtna senčnica (lopa), le metaf. kot voj. t.t. branilni krov, branilna streha (ogredje s plosko leseno streho, zgoraj in ob straneh zavarovano s pletenino proti kamenju in izstrelkom, s kožami in mokrimi vrečami pa proti ognju); pod to zlahka premično streho so oblegovalci z ovnom (aries) rušili mestno zidovje ali pa ga izpodkopavali: Ci., Lucan., Sil., Veg., Fest. idr., tanta multitudo tormentorum, ut eorum vim nullae contextae viminibus vineae sustinere possent C., vineas agere C., vineas et aggerem muro iniunxit L.

vingt [vɛ̃] adjectif, num dvajset; dvajseti

le vingt juin 20. junij; masculin dvajsetica
page féminin vingt 20. stran
vingt-deux! pozor!

víno vin moški spol

belo vino vin blanc
dišavno vino vin aromatisé
domače vino vin de pays (ali du cru, de terroir), petit vin
krščeno vino vin baptisé (ali coupé)
kuhano vino vin chaud
lahko vino vin léger
lansko, staro vino vin vieux
mašno vino vin de messe
namizno vino vin de table
navadno vino vin ordinaire (ali courant)
(po)narejeno vino vin sophistiqué (ali frelaté)
novo vino vin nouveau
palmovo vino vin de palme
peneče se vino vin mousseux (ali champagnisé)
rdeče, črno vino vin rouge
rdečkasto vino vin rosé
svetlo rdeče vino vin clairet
rezano vino vin de coupage
sladko vino vin doux (ali sucré)
težko vino vin lourd (ali fort, capiteux, corsé, qui a du corps), gros vin
trpko vino vin sec
vino v karafi, trebušasti steklenici vin en carafe
vino v steklenici vin en bouteille (ali bouché)
železn(at)o vino vin ferrugineux
karta vin (v restavraciji) carte ženski spol des vins
ohladiti belo vino frapper le vin blanc
temperirati rdeče vino chambrer le vin rouge
dobro prenašati vino tenir (ali supporter) le vin
vino mi gre v glavo le vin me fait tourner la tête
vino utopi vse skrbi le bon vin réjouit le cœur de l'homme

vínski de (ali à) vin, vineux

vinski bratec grand buveur de vin
vinski cvet esprit-de-vin moški spol
vinski kis vinaigre moški spol (de vin)
vinska kislina acide moški spol tartrique
vinska klet cave ženski spol à vin, cellier moški spol
vinsko leto année ženski spol abondante en vin, bonne année pour le vin, année vineuse
vinski mošt moût moški spol (de raisin)
vinska pokušnja dégustation ženski spol de vin
vinski sod tonneau moški spol (ali fût moški spol, barrique ženski spol) à vin
vinska steklenica bouteille ženski spol à vin
vinska stiskalnica pressoir moški spol à vin
vinska trta vigne ženski spol, cep moški spol de vigne

viola samostalnik
1. (godalo) ▸ brácsa, mélyhegedű, violaPovezane iztočnice: viola d'amore, viola da gamba

2. (igranje viole) ▸ brácsaPovezane iztočnice: solistična viola

3. pogosto v množini (navijač) ▸ viola [az NK Maribor labdarúgóklub szurkolója] Viole pa so navijale, nekaj dela so imeli možje postave z njimi le ob prihodu na štadion. ▸ A violák pedig szurkoltak, a rend éber őreinek csak akkor volt velük némi munkája, amikor megérkeztek a stadionhoz.

4. tudi v pridevniški rabi (o barvi) ▸ violaLetošnjo jesen spet prihajajo v modo naravni in zdravi lasje, jesenski trend pa bo zopet vrnil nekaj priljubljenih viola odtenkov. ▸ Idén ősszel ismét a természetes és egészséges haj jön divatba, az őszi trend pedig visszahoz néhány közkedvelt violaárnyalatot.

violína (glasba) violon moški spol

igrati violino jouer du violon
prva (druga) violina v orkestru premier (second) violon d'un orchestre
igrati prvo violino (figurativno) avoir le premier rôle

virāceus 3 (vir; glede na tvorbo prim. gallināceus: gallus) možu podoben (= le na zunaj (le navidezno) mož): vir Varr. ap. Non.

virgola f

1. jezik vejica:
doppie virgole narekovaji
punto e virgola podpičje
non cancellare neanche una virgola pustiti spis nedotaknjen; ne spremeniti niti vejice
fatto con tutte le virgole pren. narejen, kot je treba, narejen brezhibno
guardare a tutte le virgole pren. biti zelo natančen, pedanten

2. mat. vejica

3. zavojek las

virgoletta f

1. pomanjš. od ➞ virgola

2. narekovaj:
tra virgolette v narekovajih (tudi pren.);
aprire, chiudere le virgolette odpreti, zapreti narekovaje

viridicō -āre (viridis)

1. zeleno (zelenkasto) svetiti se; le pt. pr. viridicans -antis zeleno (zelenkasto) se sveteč: cavositates Tert.

2. pt. pf. viridicātus 3 ozelenjen, zelen: palaestra et silva viridicata (v novejših izdajah † virdicata †) Ci. ep.

virīlis -e, adv. virīliter (vir)

1. moški (glede na spol; naspr. femineus, muliebris): Ca. ap. Gell., Varr., Cels., Sen. ph. idr., secus (spol) Pl., L., S. ap. Macr. = sexus Fr., si rex virilem sexum non reliquisset N. moškega zaroda, moškega potomca, virilis facies, vultus, vox O., flamma O. ljubezen moža, stirps O., stirpem fratris virilem interemit L. rojenca, sina, virile semen Lucr., pars virilis Col. moda ali modi (du.), membrum virile Porph. = pars virilis Lucr. = subst. virīle -is, n (Ap.) moško spolovilo, v pl. virīlia -ium, n (Petr., Plin., Lact.) moški sram; od tod virīliōrēs Lamp. možje z večjim spolovilom; virili aspectu Ci. moža, convivia virilia Vitr. ki se jih udeležujejo le moški; pesn.: tela virilia O. ki jih lučajo možje (moški); occ. kot gram. t.t. moški, moškega spola: genus Gell., nomen Varr.

2. moški (glede na dobo), (doraslega) moža zadevajoč (se tičoč), doraslemu možu lasten, doraslemu možu primeren, doraslemu možu pristoječ, doraslega moža (gen.): toga Ci., aetas H., partes viriles puero mandare H. moško vlogo.

3. moški (glede na značaj), možat, moževit, pogumen, hraber, srčen, stanoviten, vztrajen, moža vreden, virílen: animus Ci. ep., O., cui virile ingenium est S., virilis oratio Ci., sermo Q., ad audendum omnia virile robur est Sen. tr., in muliere virilem audaciam cerneres Iust.; adv. virīliter moško, možato, pogumno, stanovitno, odločno, srčno, hrabro (naspr. effeminātē): Corn., Sen. rh., Sen. ph., Val. Max., Gell. idr., fortunam viriliter ferre O., viriliter aegrotare Ci. stanovitno prenašati bolezen, quod viriliter animoque magno fit Ci., viriliter facere H.; occ. možu pristoječ, moža dostojen, možu primeren, moža vreden: facere, loqui, quod parum virile videatur Ci., cave quidquam non virile Ci., virilia scelera T. za katera je potrebna moška odločnost, za katera je potrebna junaška srčnost; subst. virīlia -ium, n možata dejanja, starejše možati čini: S. fr.

4. posameznika se tičoč, oseben; v zvezi pars ali portio virilis osebni delež, osebna dolžnost: illius gloriae pars virilis L., plus quam pars virilis postulat Ci., est aliqua mea pars virilis Ci.; pro virili parte (pri L. nekajkrat tudi pro parte virili) ali pro virili portione po meri moči, po svojih močeh, v skladu z osebnimi močmi ali zmožnostmi, kolikor je na kom, kolikor je odvisno od koga, kolikor kdo zmore, kolikor more kdo storiti: qui pro virili parte defendunt Ci., plus quam pro virili parte obligatus Ci. več kakor samo zase, iuvabit tamen rerum gestarum memoriae … pro virili parte et ipsum consuluisse L., quem agrum miles pro parte virili manu cepisset L., iure igitur laudes, Caesar, pro parte virili carmina nostra tuas … canunt O. (prim. Q. 12, 1,1; 12, 11), ut pro virili portione victoriam dux iuverit T. (prim. Ps.-Q., Decl. 3, 12); occ. pars ali portio virilis kot jur. t.t. posamezniku pripadajoč(i) del(ež), enemu človeku pripadajoč(i) del(ež) kake dediščine: Icti.

virtù f

1. čednost, vrlina:
virtù civili civilne vrline

2. relig. čednost, krepost:
virtù cardinali, teologali kardinalne, glavne čednosti
virtù naturale, soprannaturale naravna, nadnaravna čednost

3. knjižno krepostna oseba

4. ekst. vrlina; knjižno spretnost, virtuoznost:
fare di necessità virtù delati iz nuje krepost

5. absol. (ženska) čednost, neomadeževanost:
ragazza di piccola virtù evfemistično lahkoživka

6. duševna moč; hrabrost

7. knjižno sposobnost

8. učinek; vpliv; moč:
le virtù medicinali di una pianta zdravilni učinki rastline
la virtù delle stelle vpliv zvezd
in, per virtù di po, na podlagi:
in virtù della legge po zakonu

9.
virtù pl. relig. čednosti (angelski zbor)

virtuel, le [-tɥɛl] adjectif zmožen kakega učinka; mogoč, skrit, potencialen; optique navidezen, neresničen

revenu virtuel masculin fiktiven dohodek
possibilité féminin virtuelle teoretična možnost

visa [viza] masculin vizum

faire mettre le visa sur son passeport dati vidirati svoj potni list
visa d'entrée; de sortie vstopni, izstopni vizum; figuré odobritev

visage [vizaž] masculin obraz, obličje, izraz obraza; figuré videz, zunanjost, slika

à visage découvert brez maske
visage de bois bedast obraz
visage pâle bledoličnik
avoir bon visage biti zdravih lic
changer de visage barvo spremeniti, bled ali rdeč postati
se composer le visage prikrivati svoja čustva
être incapable de mettre un nom sur un visage ne se moči spomniti imena neke osebe
faire bon visage à quelqu'un biti prijazen s kom
tourner visage obrniti se
trouver visage de bois najti vrata zaprta, nikogar ne dobiti doma
ça se voit comme le nez au milieu du visage to leži na dlani
frapper quelqu'un au visage dati klofuto komu

viscere m (m pl. -ri, f pl. -re)

1. anat. črevo

2.
visceri m pl. (živalska) čreva

3.
viscere f pl. ekst. knjižno maternica

4.
viscere f pl. pren. nedra, notranjščina:
le viscere della montagna, della terra nedra gore, zemlje

vīscus¹ -eris, n, sg. redek, nav. (in klas. le) pl. vīscera -um, n (etim. nepojasnjena beseda; morda iz indoev. kor.*u̯ei- viti; prim. vieō)

1. v sg. kos mesa; v pl. meso: Amm. idr., e visceribus sanguis exeat Ci., boum visceribus vesci Ci., viscera eorum apponit Ci., inhaesisset ea (sc. tunica) visceribus Ci., solida imponit taurorum viscera flammis V. (to mesto v svojem komentarju razlaga Serv.: non exta dicit, sed carnes); kolekt.: de putri viscere nascuntur apes O.; v besedni igri s pomenom pod št. 3: heu quantum scelus est in viscera viscera condi O. meso v trebuh.

2. meton. plemenito (prsno) drobovje, drobovina, drob, drobje (npr. pljuča, jetra, srce, čreva): haerentia viscere tela O. v srcu, v prsih, penetrant ad viscera morbi O., Tityos … viscere pascit aves Tib. z jetri, transversum (prepona) a visceribus intestina discernit Cels., adsiduus pulsus visceris Ps.-Q. (Decl.) srca.

3. sinekdoha nasploh drobovje, drobovina, drob, drobje = notranji organi človeškega in živalskega telesa: viscus omne Cels., cadavera rancenti iam viscere vermes exspirant Lucr., eiectat saniem permixtus viscere sanguis Lucan., prosiluit terrāque ferox sua viscera traxit O. svoja čreva, viscera spargere Sen. ph. svoja čreva raztresti na vse strani (o samomorilcu), demisso in viscera censu O. v želodec, v trebuh (prim. zgoraj pod št. 1: … in viscera viscera condi); o modih: Petr., Plin.; occ. materino telo, maternica: Dig., iam scilicet intra viscera Romanae conditor urbis eras O., quae nascendi quoque hanc fecerit legem, ut maiora animalia diutius visceribus parentis continerentur Q.

4. meton. pl. vīscera
a) meso = telesni plod, otrok (sin ali hči), dete, otroci: Val. Max. idr., quae visceribus veniebat belua ponto exsaturanda meis O., diripiunt avidae viscera nostra ferae O., nec dolor armasset contra sua viscera matrem O.; o očetu: accipit obsceno genitor sua viscera lecto O., Tereus … vescitur inque suam sua viscera (= Ityn) congerit alvum O., eripite viscera mea ex vinculis Cu.; pren. o svojih spisih: viscera sua flammis inicere Q.
b) ljubljenci: viscera magnarum domuum Iuv.

5. metaf.
a) srce, osrčje, notranjost, notranjščina, notrina, sredina, globina, globočina ipd.: viscera montis V., terrae O., telluris ima Sil., inhaeret in visceribus malum Ci., in medullis populi Romani ac visceribus Ci., periculum … erit inclusum penitus in venis atque in visceribus rei publicae Ci. v srcu, quae mihi in visceribus haerent Ci. ep. v globočini mojega srca, v trdnem spominu, haec … ex ipsis visceribus causae sumenda sunt Ci. iz jedra, tyrannus haerens visceribus nobilissimae civitatis L., neu patriae validas in viscera vertite vires V. zoper sodržavljane.
b) srce, „srčna kri“ = denarna sredstva, denar, novci, imetje, imetek, premoženje: pecunia erepta ex rei publicae visceribus Ci. državi izžet iz srca, viscera aerarii Ci., de visceribus tuis ac filii tui satisfacturus sis Ci. ep. iz … imetja, viscera nostra, tuae dilacerantur opes O., ex barbarorum visceribus alimenta congesta sunt Amm. iz shramb (skladišč, založnic).

viséti (-ím) imperf.

1. pendere; penzolare; pren. pendere, incombere:
slika visi na steni il quadro pende dalla parete
visel je do pasu skozi okno pendeva dalla finestra dalla cintola
na nebu visijo težki deževni oblaki nel cielo incombono nubi gravide di pioggia

2. pren. trattenersi, starsene; stare appeso a, curvo su:
ves dan visi v gostilni se ne sta tutto il giorno all'osteria
ure in ure visi na računalniku se ne sta ore e ore appeso al computer

3. ekst. viseti na rifinire, limare:
viseti na vsaki besedi, na vsakem stavku rifinire ogni parola, ogni frase

4. pren. viseti med pendere tra:
bolnik visi med življenjem in smrtjo il malato pende tra la vita e la morte

5. pren. viseti nad incombere (di minaccia)
nad človeštvom visi atomska vojna sull'umanità incombe la minaccia di una guerra atomica

6. pren. viseti na essere legato a:
kmet z vsem srcem visi na svoji zemlji il contadino è legato anima e corpo alla sua terra

7. pren. essere incerto:
vreme visi il tempo è incerto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šah. figura visi è in pericolo una figura
pren. oči vseh so visele na njem gli sguardi di tutti erano fissi su di lui
obleka kar visi na njem l'abito gli pende addosso
pren. viseti na lasu, na niti, na nitki esser appeso a un filo
pren. družina visi na očetovih ramah è il padre a mantenere (tutta) la famiglia
pren. viseti komu na vratu importunare, infastidire, scocciare qcn.
pren. viseti v zraku campare per aria; essere imminente; essere incerto
pren. trditve, ki visijo v zraku asserzioni campate per aria
pren. pomlad visi v zraku la primavera brilla nell'aria
pren. potovanje visi v zraku il viaggio è ancora incerto
pren. nad glavo mu visi Damoklejev meč incombe su di lui la spada di Damocle
vulg. vsi mi že dol visijo ne ho le tasche piene di tutti
vulg. njegova zahteva mi dol visi della sua richiesta me ne impipo, me ne frego