Franja

pêti (le) cinquième

peti razred cinquième ženski spol
5. maj le cinq mai
peta kolona (politika) la cinquième colonne
Karel V. Charles cinq (Charles V) ali Charles Quint
biti peto kolo pri vozu (figurativno) être la cinquième roue du carrosse, être de trop
sprejem med 5. in 7. uro popoldne cinq-à-sept moški spol
vsakega petega v mesecu tous les cinq du mois

pêti (-a -o) numer. quinto; cinque:
cesar Karel V. l'imperatore Carlo V
pripeljem se z vlakom ob peti uri arrivo col treno delle cinque
peta kolona quinta colonna
danes je peti avgust oggi è il cinque agosto
šol. obiskovati peti razred frequentare la quinta (classe)
avt. dati v peto prestavo ingranare la quinta (marcia)
pren. biti (za) peto kolo essere l'ultima ruota del carro

pêti² quinto

5. maj el cinco de mayo
Karl V Carlos Quinto (Carlos V)
biti za peto kolo pri vozu (fig) estar de más
peta kolona (pol) la quinta columna

petit, e [pti, t] adjectif majhen; slab, nežen; mlad; nepomemben; malenkosten; figuré, familier ljub; masculin malček; majhen človek; mladič (živali)

petit à petit po malem, polagoma
en petit v malem
au petit jour ob prvem dnevnem svitu
petits bagages masculin pluriel ročna prtljaga
petite amie féminin ljubica
petit blanc masculin navadno belo vino
petit marchand masculin mali trgovec
petites marchandises féminin pluriel kosovno blago
petit monde masculin, petites gens féminin pluriel mali ljudje
petit nom masculin krstno ime
petite vitesse vozno blago
les tout-petits dojenčki, deteta
chercher la petite bête (familier) iskati malenkostno napako pri kom (da bi ga ponižali)
être aux petits soins pour quelqu'un biti zelo pozoren do koga

pȅtlja ž
1. petlja, pentlja: plela je čarapu brzo praveći -e
2. zaponka: nevjesta mu oblači čakšire i zakopčava -e; biti jake -e biti pogumen; biti slabe -e biti slabič; petlja mu je popustila zapustil ga je pogum; stajati na slaboj -i biti negotov; stegnuti -u zbrati pogum, upati si; ne drži mu petlja ne upa si

petō -ere -īvī (-iī) -ītum (prim. skr. pátati leti, pada, gr. πέτομαι, πίπτω, lat. penna).

I.

1. hiteti, iti, leteti kam: Sil., p. non castra, sed naves N., Etruriam N., continentem C. pluti proti kopnu, loca calidiora Ci. leteti, seliti se (o žerjavih), caelum alis O., terram V. pasti na zemljo, cursu muros V. teči k obzidju; pass.: Troia petitur classibus V. z ladjevjem hitijo proti Troji; z acc. personae: Apollo petit Ascanium V. se bliža Askaniju; z notranjim obj.: fugam C. v beg se spustiti, zbežati, iter Brundisium terrā Ci. ubrati pot v Brundizij po suhem (po kopnem), napotiti se v Brundizij po suhem (po kopnem), diversas vias Val. Fl. ub(i)rati, alium cursum Ci. zaokreniti, obrniti; metaf.: mons petit astra O. se strmo vzdiguje, strmi, petit navis pontum Ci. pluje v pristan(išče), campum amnis petit V. teče (dere) v poljano (proti poljani).

2. iti nad koga, udariti (udarjati) na koga, napasti (napadati), prim. impetus: vehementer petunt (sc. gladiatores) Ci., quotiescumque me petisti, per me tibi obstiti Ci., Indos Cu., angues Laocoonta petunt V., vultus alicuius unguibus p. H., Hesperiam bello V. z vojsko iti nad Hesperijo, napasti Hesperijo; od tod occ.: rex telis petebatur Cu. na kralja so streljali (se je streljalo), collum, caput p. Ci. segati po vratu (glavi), taurus cornu petit V. bode, nabada, napada z rogovi, mālo puella me petit V. meče za mano, arcu alta p. V. kvišku (v višino, v zrak) meriti, aëra disco H. v zrak metati, terram ore V. (za)gristi, zaje(ma)ti, somnus petit navitam V. prevzame (prevzema), zajame (zajema); metaf. (za)groziti, (za)pretiti, (za)žugati komu, ogroziti (ogrožati) koga: bello urbem V., armis patriam Vell., non iniustis vindiciis alienos fundos, sed castris, exercitu, signis inferendis Ci., cuius latus mucro petebat? Ci., Troianos monstra petunt V., maxime Athenienses peti dicebantur N. govorilo se je, da je napad usmerjen predvsem proti Atencem, p. aliquem fraude L., falsis criminibus T.

3. (v prijaznem pomenu) obrniti se na koga, (za)prositi koga: Pl., Q. (Decl.), Eutr., te supplex peterem V.; pesn.: Ilionea petit dextrā V. prime z desnico. —

II.

1. (hod)iti kam, na kaj, za čim, (po)iskati kaj, skušati (izkušati) kaj dobiti: ut aliud domicilium, alias sedes petant C., sedes apibus statioque petenda V.

2. metaf.
a) iskati kaj, stremeti, težiti za čim (naspr. fugere, vitare): Cels., salutem fugā C., S. (prim.: hic praedam pedibus petit, ille salutem O.), alicuius societatem N., mortem, sapientiam Ci., gloriam S., non pecuniam, sed vitam et sanguinem Ci., a litteris (v znanosti) doloris oblivionem p. Ci.; pesn. (analogno po skladu glag. studēre) z inf. iti na to, da bi … , delati (za to), da bi … , iskati način (možnost), da bi … , skušati: Lucr., petunt dextrae coniungere dextram O., ne pete conubiis natam sociare Latinis V., petimus bene vivere H.
b) poganjati se za čim, potegovati se za kako službo (funkcijo), prositi za kako službo (funkcijo), kandidirati, konkurirati za kako službo (funkcijo): consulatum, praeturam Ci., M. Curtio tribunatum ab aliquo Ci. prositi koga za tribunat za Marka Kurcija, in unum locum L. potegovati se za eno mesto, kandidirati na eno mesto; abs.: ii, qui nunc petunt Ci. sedanji kandidati, multi et potentes petebant L.; subst. pt. pr. petēns -entis, m potegovalec za kaj, kandidat, prosilec, ponudnik: G.; occ. α) (za)snubiti: multi illam petiere O., virginem petiere iuvenes L., natam et conubia V. prositi. β) hoteti imeti za ljubico ali ljubčka, gnati se za katero (katerim), hoditi za moškim(i): ut Sempronia viros peteret saepius quam peteretur S., dumque petit, peritur pariterque accendit et ardet O., cum te tam multi peterent, tu me una petisti Pr.
c) zahtevati, terjati: quantum res petit Ci., sui laboris praemia C., partem praedae T., alicuius vitam Ci., nova iura Ci., id, quod petivit, consecutus est N., virgo ad libidinem petita L.; occ. sodno (na sodišču, po sodišču) zahtevati, terjati, prisvojiti (prisvajati si), s tožbo izterj(ev)ati, (iz)tožiti: hereditatem Icti., hereditatis possessionem Ci., calumniā litium alienos fundos Ci., pecuniam Ci., Icti., pecuniā peti Ci. tožen biti zaradi denarja, is, unde ali a quo petitur Varr., Ci., Gell., Icti. toženec (naspr. is, qui petit = petitor).
d) prositi koga kaj (česa), (iz)prositi (si): pacem a Romanis C., auxilium a Lacedaemoniis N., opem ab aliquo Ci., eius delicti veniam Ci., vitam nocenti T.; pesn.: auxilium mucrone V.; z dvojnim acc.: Iphicratem ab Atheniensibus ducem (za vojskovodjo) N.; pogosto s finalnim stavkom: Plin. iun., Petr. idr., abs te peto, efficias Ci., a Gnaeo Pompeio consule petit, quos ex Cisalpina Gallia consules sacramento rogasset, ad signa convenire et ad se proficisci iuberet C., a vobis peto, ut consilium probetis, deinde ne conemini N., petere de (redko!) aliquo, ut … Ulp. (Dig.), petito (abl. abs.), ut … Iust.; z inf.: arma petebat ferre Stat.; z ACI pass.: cum peteret (sc. solum) donari quasi proprio suo ac peculiari deo Suet., petit aes sibi dari Gell., quod hominem avarum creari consulem peteret Hyg.
e) iti, priti po kaj, prinesti (prinašati), (pri)peljati, privesti (privajati) kaj, koga: Ter., Plin., dixi me daturum ei aliquid, mane ut peteret, rogavi Ci., teli sumendi aut petendi causā L., aggeris (commeatūs) petendi causā procedere C., aliquid ab impedimentis p. C., Tartareum custodem in vincla petivit a solio regis V. šel je h kraljevemu prestolu in čuvaja Tartarja privedel (gor), da ga je vklenil; metaf.: p. suspirium alte Pl. ali latere imo spiritum H. globoko iz prsi (iz globine prsi) zasopsti, globoko (za)vzdihniti, gemitūs alto de corde O. globoko vzdihniti (vzdihovati), unde exempla peterentur Ci. od kod bi se vzeli primeri (zgledi), od kod naj človek vzame primere (zglede).

Opomba: Pf. pesn. včasih petī (= petiī): Sen. tr., Stat., petīt (= petiit): V., O.

pétrifier [-fje] verbe transitif spremeniti v kamen, okamniti

se pétrifier okamneti, spremeniti se v kamen, figuré biti paraliziran, ohrometi

pétrin [petrɛ̃] masculin nečke

pétrin mécanique stroj za gnetenje (testa)
être dans le pétrin (familier) biti v zagati, v stiski
mettre dans le pétrin spraviti v stisko, v zagato

pétrir [petrir] verbe transitif gnesti; (za)mesiti; masirati; figuré oblikovati

machine féminin à pétrir gnetilnik
être pétri d'orgueil biti poln ošabnosti, biti zelo ohol, ošaben

peur [pœr] féminin strah, bojazen (de pred); groza

de peur (que, de) da ne bi
elle n'ose pas sortir avec ce chapeau, de peur du ridicule ne upa si iti ven s tem klobukom iz strahu, da ne bi bila smešna
à faire peur strašen, grozen
peur bleue hud strah, groza
avoir peur bati se (de quelqu'un, quelque chose koga, česa)
j'ai peur pour lui bojim se zanj
être laid à faire peur biti zelo grd
faire peur à quelqu'un pognati komu strah v kosti
mourir de peur umirati, umreti od strahu
prendre peur ustrašiti se, zbati se
il en a été quitte pour la peur samo ustrašil se je, poceni je ušel nevarnosti

Pfennig, der, (-s, -e) pfennig; figurativ belič, krajcar, groš; keinen Pfennig niti beliča; jeden Pfennig (dreimal) umdrehen trikrat obrniti vsak krajcar; bis auf den letzten Pfennig do zadnjega beliča/groša; ohne einen Pfennig brez krajcarja; keinen Pfennig wert sein ne biti vreden počenega groša

Pflicht, die, (-, -en) dolžnost, obveznost; Sport obvezni program; Pflicht sein biti obvezen; aus Pflicht tun storiti iz občutka dolžnosti; die Pflicht ruft moram na delo; jemanden in die Pflicht nehmen naložiti (komu) neko dolžnost/obveznost; jemandem etwas zur Pflicht machen naložiti (komu kaj) kot obvezo; nach Pflicht und Gewissen kot terjata vest in dolžnost; Pflicht und Schuldigkeit prekleta dolžnost

pflichtteilsberechtigt: pflichtteilsberechtigter Erbe Recht nujni dedič; pflichtteilsberechtigt sein biti nujni dedič

piano¹

A) agg.

1. raven:
terreno piano ravno zemljišče
figura piana mat. lik

2. pren. preprost, jasen, razumljiv:
in lingua piana v preprostem jeziku

3. relig. tih:
messa piana tiha maša

4. šport
corsa piana tek

5. jezik na predzadnjem zlogu naglašen:
parola piana paroksitonon (na predzadnjem zlogu naglašena beseda)

6. lit.
rima piana ženska rima

B) avv.

1. počasi, previdno:
andarci piano biti skrajno previden
posa piano trgov. pazi: lomljivo!

2. potihoma

pianta f

1. bot. rastlina

2. podplat

3. tloris; ekst. načrt, zemljevid (mesta)

4. admin. delovni odnos; sistemizacija:
essere in pianta stabile biti stalno zaposlen
di sana pianta na novo, znova, od temeljev

piantone m

1. agr. sadika

2. straža (v vojski, pri policiji):
star di piantone stražiti, biti na straži; nadzirati

3. avto krmilna gred

piattola f nareč. ščurek, sramna uš; pren. nadležnež, tečnež:
avere sangue di piattola nelle vene pren. slabš. biti usrane

pica ženski spol sulica; dvoostnik; kamnoseška sekira

poner una pica en Flandes napraviti nekaj zelo težavnega in nevarnega
poder pasar por las picas de Flandes biti brezhiben; prenesti najstrožjo kritiko
saltar por las picas de Flandes brezobzirno ravnati

picar [c/qu] zbosti, kljuvati, kavsniti; sekati (meso); ugrizniti; prijeti; srbeti, peči; spodbosti; ujahati; iztepati; otesati; žaliti; (raz)dražiti; črpati; žgati, peči (sonce); ploskati; (po)trkati

picar el billete preluknjati vozovnico
picar los ojos (a) komu oči izkljuvati
picar la vena kri puščati
le pican los celos ljubosumnost mu ne da miru
picar más alto staviti večje zahteve
picar a la puerta potrkati na vrata
picar con las manos ploskati
picar con los pies z nogami topotati, cepetati
picar (en la garganta) praskati (v grlu)
picar en la música diletantsko se baviti z glasbo
picar en valiente hrabrega se delati
picar en viejo star postati
picar en todo vihrav biti
el sol pica sonce žge
ya va picando el frío mraz se stopnjuje
picarse postati izjeden od moljev; cikati (vino); čutiti se užaljenega; domišljati si
picarse con spreti se z
picarse de (ser) sabio domišljati se na svojo učenost
quien se pica, ajos come kogar srbi, naj se praska!

picciolo

A) agg. pren. knjižno skromen

B) m (piccolo) (florentinski) sold; toskansko novčič:
non avere un picciolo biti brez ficka, brez prebite pare
non valere un picciolo ne biti vreden prebite pare
sino all'ultimo picciolo do zadnje pare