Franja

paradis [paradi] masculin raj; théâtre najvišja galerija

les paradis artificiels stanje ugodja po uživanju mamil
vous ne l'emporterez pas en paradis ne boste se tega dolgo veselili, prej ali slej se bom maščeval
mettre en paradis (figuré) povzdigniti v nebo
se recommander à tous les saints du paradis vse sile napeti
oiseau masculin de paradis rajska ptica

paradoxos -on (gr. παράδοχος) splošnemu mnenju nasproten, proti pričakovanju, nepričakovan, čuden, redek, paradóksen; le subst.

I. paradoxus -ī, m = gr. παραδοξονίκης zmagovalec proti pričakovanju, nepričakovani zmagovalec (o borcu, ki je istega dne zmagal v mečevanju (lucta) in pankratiju): Aug. —

II. paradoxon -ī, n

1. govorna figura, čisto lat. sustentatio ali inopinatum zadrževanje poslušalca = vzbujanje poslušalčevega zanimanja (pozornosti, napetosti): Isid.

2. čuden (paradóksen) (iz)rek: Aug.; v pl. paradoxa -ōrum, n (gr. παραδόξα) čudni (paradoksni) (iz)reki, paradóksi (po Ciceronovem prevodu): quae sunt mirabilia contraque opinionem omnium Ci., tudi samo mirabilia, npr. mirabilia Stoicorum Ci.

paragráf (-a) m

1. paragrafo

2. pog. legge, norma;
biti (vse) po paragrafih essere a norma di legge
poiskati luknjo v paragrafih trovare una scappatoia nelle leggi

parainfluenca samostalnik
medicina (bolezen) ▸ parainfluenzaČloveški virus parainfluence po navadi povzroči vnetje nosne votline, žrela in sapnic. ▸ A humán parainfluenza-vírus általában orrüreg-, garat- és légcsőgyulladást okoz.

paralelno prislov
1. (hkrati; sočasno) ▸ párhuzamosanPredavanja so potekala paralelno v šestih dvoranah. ▸ Az előadások hat teremben párhuzamosan zajlottak.

2. (vzporedno; drug ob drugem) ▸ párhuzamosan
Kamne na soncu dodobra segrejte in jih po pet v vrsti položite paralelno na tla. ▸ A köveket jól melegítse fel a napon, és ötösével helyezze párhuzamosan sorba a földön!

paralizirati glagol
1. (ohromiti) ▸ megbénít, paralizálPo upokojitvi je začel bolehati za vnetjem živcev v nogah, kar ga je kmalu povsem paraliziralo. ▸ Nyugdíjbavonulás után lábideggyulladásban kezdett szenvedni, ami hamarosan teljesen megbénította.
Strup se iz votlega zobčka vbrizga v telo žrtve in jo v trenutku paralizira. ▸ A méreg az üreges fogacskából az áldozat testébe lövell, és egy pillanat alatt megbénítja.

2. (ustaviti; onemogočati) ▸ bénítTrčenje osebnega in dostavnega avtomobila je skoraj paraliziralo promet po tej obremenjeni prometnici. ▸ Egy személyautó és egy furgon ütközése majdnem lebénította a forgalmat ezen a forgalmas útvonalon.
Številni telefonski klici so dobesedno paralizirali telefonsko omrežje. ▸ A sok telefonhívás szó szerint lebénította a telefonhálózatot.

Paralus -ī, m (Πάραλος) Páral, atiški heroj, po katerem se je baje imenovala državna ladja ἡ Πάραλος: Ci.

paraméter (-tra) m

1. mat. parametro

2. pren. parametro, punto di riferimento, criterio di giudizio:
soditi po nekem parametru giudicare secondo un parametro

paraplēctī -ōrum, m (gr. παράπληκτοι) na posameznih telesnih delih, torej bolniki, ki so delno prizadeti od možganske kapi in tako delno ohromljeni (paralizirani) ljudje (naspr. apoplēctī od možganske kapi po vsem telesu prizadeti in ohromljeni ljudje): Cael.

parātiō -ōnis, f (parāre) pripravljanje: silentio opus est; nulla inest paratio Afr. fr., sed sane fuerit regni paratio plebi sua restituere S., pripravljanje poti do kraljestva, pogajanje za kraljestvo, stremljenje za kraljestvom, seganje po kraljestvu, etiamsi difficilis earum rerum paratio est Paul.

parcel¹ [pa:sl] samostalnik
paket, zavitek, omot
ekonomija pošiljka partija; parcela, kos zemljišča
zaničevalno kopica, kup

by parcels po kosih
parcel of land parcela
part and parcel of bistveni, sestavni del česa
a parcel of scamps tolpa nepridipravov
ekonomija bill of parcels tovorni list

parcēprōmus -ī, m (parcus in prōmere) „ki skopuško jemlje (iz mošnje) in daje“, skopuh, škrtež, stiskavt: non istaec, mea benignitas, decuit te fabulari, sed istos, qui cum geniis suis belligerant parcepromi Pl. (po nekaterih izdajah parcipromi ali pisano narazen parce promi); prim. parcī-prōmus.

parcō -ere, pepercī, predklas. parsī, parsūrus

1. (s)hraniti (shranjevati), varčevati, štediti, varčno ravnati (delati) s čim; abs.: parcendo (sc. famem) tolerare C. z varčnostjo, futuro V. za prihodnost; z dat.: Pl., impensae L., sumptu (dat.) ne parcas Ci.; le pesn. trans.: pecuniam Pl., fetūs Lucr., oleas Ca., talenta gratis parce tuis V. hrani za svoje otroke.

2. metaf.
a) prizanesti (prizanašati), prizanesljiv biti do koga, prizanesljivo (obzirno) ravnati s kom, varovati koga, kaj, paziti, gledati, ozirati se na koga, kaj: Pl., Suet., ne ulli loco parcerent N., quibus in bello parserat fortuna N., sibi C. idr., valetudini vitae Ci., subiectis V., auribus alicuius Ci., Cleomeni parcitur Ci., parcite V. prizanesite mu!; z in z acc.: in hostes Lucr., in feminam Ap.
b) paziti se, varovati se, vzdrž(ev)ati se česa: ne cui rei parcat N. naj vse stori (poskusi), bello V., auxilio Ci. ne uporabiti (sprejeti) ponujene pomoči, parce metu (dat.) V. ne boj se!, hibernis parcebant flatibus euri V. niso veli (pihali), mirovali so, lamentis parcere eas iussit L. velel jim je, naj prenehajo tarnati.
c) zelo pogosto, poseb. pesn. z inf. (o)pustiti, opustiti (opuščati), (pre)nehati: Pl., Ter., parce fidem iactare L. pusti bahanje z zvestobo, nikar se ne bahaj z zvestobo, parce pias scelerare manus V. ne oskruni, parcite (= nolite), oves, nimium procedere V. ne hodite predaleč naprej. Redko: parcere ab incendiis L., ab sceleribus Aug. (analogno po glag. cavēre) ali parcere caede Aus., manū Aug. ali contumeliis dicendis (abl.) L., obiurgando (abl.) peccata Aug.; od tod adj. pt. pr. parcēns -entis „prizanašajoč“, od tod

1. rahel, lahek: thyrso parcente ferire Stat.

2. nemaren, skop, stiskaški, škrt: parcentes ego dexteras odi H.

Opomba: Sinkop. cj. pf. parsis = parseris: Pl.; nenavaden pf. parcuī: Naev. ap. Non.; pt. fut. parcitūrus: Hier.; obl. iz pt. pf. se nadomeščajo z glag. temperare.

parcus 3, adv. -ē (parcere)

1. varčen, štedljiv, stiskaški, stiskav, skop (naspr. magnificus, elegans): pater Ci., colonus parcissimus Ci., parcissimum hominem vocamus pusilli animi et contracti Sen. ph.; z gen.: pecuniae Suet., aceti H., donandi parca iuventus H., parce frumentum metiri C., parce vivere Ci.

2. meton. majhen, pičel, skop, ne obilen, redek: lucerna Pr. z malo olja, sal V., lintea parca vento dare O. le redko, optima mors, parcā quae venit apta die Pr. v kratkem času, somnus parcior Iust., parcius dicerem Ci., parcius quatiunt fenestras H. redkeje.

3. metaf. vzdržujoč se, vzdržen, zmeren v čem, prizanesljiv: verba O. prizanesljive, rahle, merito parcior ira meo O. prizanesljivejša, kot sem zaslužil, p. in largiendā civitate Ci., in laudando Plin. iun., p. in cibum Iust., erga tribuendas dignitates Amm.; z gen.: vini Suet., pecuniae Iust. lakomen po denarju (na denar), moderatus et civium sanguinis parcus T., parcior somni Iust., parcissimus honorum Traianus in Plin. iun. prav brez pohlepa po časteh; z inf.: Sil., parce gaudere oportet Ph., parcius obicere alicui V.

parecer moški spol mnenje, sodba; videz, zunanjost

por el bien parecer (le) na videz, iz dostojnosti, povrh, površno
al parecer de V. po Vašem mnenju
es cuestión de pareceres to je stvar naziranja
dar su parecer izraziti svojo sodbo
soy del parecer que mnenja sem, da

parent, e [parɑ̃, t] adjectif soroden; masculin, féminin sorodnik, -ica; pluriel starši; predniki

parents par alliance sorodniki po svaštvu
parents spirituels boter in botra
nos premiers parents Adam in Eva
le français est parent de l'italien francoščina je sorodna z italijanščino
proches parents, parent éloignés bližnji, daljni sorodniki
traiter quelqu'un en parent pauvre s kom ne ravnati tako kot z drugimi, zapostavljati koga, mačehovsko ravnati s kom

parenté [parɑ̃te] féminin sorodstvo; sorodniki; sorodnost

parenté du côté maternel sorodniki po materini strani
parenté par alliance sorodniki po svaštvu
parenté entre deux langues sorodnost dveh jezikov
lien masculin de parenté sorodstvena vez

parere^*

A) v. intr. (pres. paio)

1. zdeti se:
per ben parere da bi se postavil
mi pare mill'anni! komaj čakam
non mi pare vero! ali sanjam ali je resnica?

2. meniti, biti mnenja:
che te ne pare? kaj praviš? kaj se ti zdi?

3. pog. hoteti:
faccio quel che mi pare delam, kar hočem

B) v. intr. impers. zdeti se

C) m mnenje:
a mio parere po mojem
essere del parere meniti, soditi
mutar parere premisliti se

parfum samostalnik
(kozmetično sredstvo) ▸ parfüm Parfum z vonjem vanilje velja za najboljši afrodiziak. ▸ A vaníliaillatú parfüm a legjobb afrodiziákumnak számít.
Zavedati se je treba, da parfumi dišijo na vsakem človeku drugače. ▸ kontrastivno zanimivo Fontos tudni, hogy parfümök mindenkin más illatúak.

pari¹

A) agg.

1. enak; enakovreden; podoben:
avere pari diritti e doveri imeti enake pravice in dolžnosti
essere pari di, in biti enak po
di pari passo pren. istočasno

2. raven, zravnan:
superficie pari ravna površina
a piè pari sonožno; pren. popolnoma

3. igre enak, izenačen:
la partita è pari igra je izenačena
essere pari biti si bot
far pari e patta odigrati neodločeno
conti pari poravnani računi

4. pren.
essere pari a biti kos čemu

5. mat. paren, sod

6.
alla pari (au-pair):
lavorare alla pari delati za hrano in stanovanje

B) avv. enako:
pari pari dobesedno; pog. takoj
il compito è copiato pari pari naloga je prepisana dobesedno

C) m, f vrstnik, vrstnica:
un nostro pari naš vrstnik
trattare da pari a pari ravnati kot enak z enakim
da par suo kot se mu spodobi
senza pari brez primere

Č) m enakost:
essere in pari biti enak, izravnan
rendere pari a pari vrniti milo za drago
a un pari enako, istočasno
del pari prav tako
al pari di kakor, kot
in pari na istem nivoju:
mettersi in pari coi programmi pren. uskladiti programe