Franja

quenouille [kənuj] féminin preslica (orodje); v obliki preslice pristriženo drevo; steblo; zapiralo za odprtine, skozi katere teče staljena kovina v kalupe

tomber en quenouille priti v ženske roke (o dediščini ipd.)
l'enseignement est tombé en quenouille poučevanje (šola) je v ženskih rokah (feminizirano)
quenouille de mais koruzno steblo

querer* [-ie-] želeti, hoteti, zahtevati; skušati, poskusiti; stremeti za; ljubiti, rad imeti; ljubiti se

querer bien a alg. koga rad imeti, vzljubiti
querer mal a alg. nenaklonjen komu biti, sovražiti
a todo querer popolnoma, vsekakor
sin querer nenamerno, nehote
hacerse querer ljubezen (do sebe) vneti, priljubiti se
tosía hasta querer reventar strašno je kašljal
¡me quiero morir! rad bi umrl! na smrt sem utrujen
¡que si quieres! to je lahko reči!
¡qué quieres! se ne da nič napraviti! je že tako!
si se quiere eventualno, morda
quien bien quiere, tarde olvida prava ljubezen ne zarjavi
pinta como quiere čudovito slika
quiere decir to je, (to) se pravi
¿qué quiere decir esto? kaj naj to pomeni?
¿quiere decir? (je) res? resnično?
quiere llover kmalu bo deževalo
venga lo que quiera (ali quiere) naj se zgodi, kar hoče
como V. quiera čisto po Vaši volji
como quiera po volji; poprečno
como quiera que (nadie lo sabe) ker (tega nihče ne ve)
como quiera que sea naj bo, kakor koli že hoče
cuando quiera kadar koli
cuando V. quiera kadir želite; prosim!
quien quiera kdor koli
quieras que no hočeš nočeš; tako ali tako; vsekakor
sea como quiera naj bo tako ali tako; skratka
no quiera V. creer que... pa menda ne verjamete, da ...
lo que quiera fuese naj bo, kar hoče
donde quiera que fueres, haz como vieres treba se je prilagoditi prilikam
quisiera... (jaz) bi rad ...
Dios queriendo če bog da; z božjo pomočjo
¡no lo quisiera Dios! bog ne daj!

Quetschhahn, der, Technik privijalo za cevi

quī², adv. (stari abl. sg. pron. qui in quod = quo)

1. interrog.
a) kako?, kako pa?, kako vendar?, od kod (odkod)?: neodvisno: Pl., Ter. idr., qui potest esse in eiusmodi trunco sapientia? Ci., qui fit, Maecenas … ? kako je to … , od kod (prihaja) to … ? H.; enak pomen ima tudi quīdum? Pl. Od tod abl. sg. n quō

1. abl. instrumenti s čimer, po čemer; v relat. sklopu = in s tem, in zato (pa), in tako: id, quo multitudo maxime delectatur Ci.; pogosto v glavnih stavkih: Ter. idr., quo (= et eo = in tako) factum est, ut … N., anseres voraces sunt; quo (in zato, zato pa) temperandum iis est Varr., quo (zato) etiam magis vituperanda est rei maxime necessariae incuria Ci.

2. abl. mensurae (za) kolikor, čim; (in za) toliko, (in) tem; pri komp. večinoma z determinacijo: quo difficilius, hoc praeclarius Ci., homines quo plura habent, eo ampliora cupiunt Ci.; brez determinacije: C., quo plures erant, maior caedes L.

3. krajevno kamor; v relat. sklopu in tja(kaj): Ca., Varr. idr., Miltiades cursum direxit, quo tendebat N., more, quo (= in quod) influit C., in eum locum, quo exercitui aditus non erat C., illorum locorum, quo pervenerimus Ci., ubi decidimus, quo prius Aeneas H.; z determinacijo: corpus in eam partem, quo … N., ibit eo, quo vis H., eodem inferri, quo ii, qui ad supplicium essent dati N.; v relat. sklopu: O., quo ut venit N.

4. načinovno kakor: Hermionam Pylades, quo Pallada Phoebus, amabat O.

5. conj. da bi s tem, da bi tako, da bi čim; kot relat. sklop: Pl., Ter., O., L., S., H. idr., in funeribus sublata erat celebritas mulierum, quo (= ut eo) lamentatio minueretur Ci., docebo, quo facilius intellegi possit N.; za subst. causa = zaradi česar, da: vim morbi in causā esse, quo serius perficeretur L.; quo ne = ut ne: L., Ci. ep. idr., quo ne per vacuum incurreret hostis H.; z nikalnico: non quo (tudi non quod) ne kakor da bi, ne zato ker bi, ne da bi: utar oratione perpetuā; non quo hoc sit necesse, verum ut experiar Ci., non quo otium sequerentur, sed ut … N. Od tod pogosto quō minus ali quō-minus (ixpt.) = ut eo minus „da tem manj“ za glagoli oviranja, ustavljanja (verba imperiendi) in sopomenskimi pojmi kot rahlejši izraz za nē, sl. da ne ali inf.: Ter., T. idr., quae formido impedit, quominus causam velint dicere? Ci., non recusavit, quominus legis poenam subiret N., non fuerat Mario religio, quominus Glauciam occideret Ci., stetisse per Trebonium videbatur, quominus oppido potirentur C. da je bilo na Treboniju (= da je Trebonij kriv, da je Trebonij preprečil), da se niso polastili mesta; tudi: conari, quo fiant minus C., redko in predklas. minus quo: ne vereatur, minus iam redeat domum Ter., v istem pomenu tudi (redki) quō sētius (secius): Afr. fr., impedimento est, quo setius feratur lex Corn.; odvisno: Pl., Ter. idr., quaero, qui scias Ci., videre, qui conveniat L.; včasih = kako drago, po čem, za koliko: indica, minimo daturus, qui sis, qui duci queat Pl. povej najnižjo ceno, za katero se more dobiti, ut quantum possit quique liceat, veneant Pl.
b) zakaj?: qui non? Pl., non potest … — Qui? — Quia habet … Ter.

2.
a) relat. s čimer, od koder: Pl., Ter., Enn. ap. Non. idr., in tantā paupertate decessit, ut, qui efferretur (ob čemer bi ga bili mogli pokopati = za pogrebne stroške), vix reliquerit N., doleo me non habere … qui utar Ci.
b) kot veznik (= gr. ὅπως) da (bi): Ter., restim volo mihi emere. — Quam ob rem? — Qui me faciam pensilem Pl.

3. nedoločno nekako, v želelnih stavkih (= utinam) da bi vendar: Ter., qui istum di perdant Pl., qui illi dii irati (sc. sint)! Ci. ep.

quiet¹ [kwáiət] pridevnik (quietly prislov)
miren, tih; spokojen, zadržan (v vedenju), negiben
figurativno prikrit, skriven (zamera itd.); neupadljiv (obleka, barva)
ekonomija medel, slab, za katerim ni povpraševanja (coffee is quiet)

be quiet! tiho bodi!
tehnično quiet run miren tek
to keep quiet biti miren, molčati (about o)
to keep s.th. quiet prikrivati kaj
as quiet as a mouse tih ko miška

quilate moški spol utežna enota za bisere in dragulje (205 mg), karat

por quilates zelo pičlo ali skopo
oro de 22 quilates 22-karatno zlato

quille² [kij] féminin kegelj; noga; visoka, tenka steklenica; raztezalnik za rokavice; kamnit klin; populaire konec vojaške službe

jouer aux quilles kegljati
jeu de quilles kegljanje; kegljišče
abatteur de quilles (figuré) bahač
jouer des quilles popihati jo
donner à quelqu'un son sac el ses quilles odsloviti, spoditi koga
être sur ses quilles (populaire) biti na nogah, biti zdrav
être planté comme une quille (familier) stati nepremično (kot lipov bog)
recevoir quelqu'un comme un chien dans un jeu de quilles koga zelo nemilostno sprejeti
prendre, trousser son sac et ses quilles pobrati šila in kopita, z vsem svojim oditi, popihati jo

quinaire [kinɛr] deljiv s pet; ki ima za osnovo število pet; masculin petak (rimski srebrnik)

quincaille [kɛ̃kaj] féminin kovinska posoda, železnina, kovinske posode za gospodinjstvo

quīndecim-virī -ōrum in -ûm, m (ixpt., pisano tudi quīndecim virī) kvindecímviri (kvindecimvíri), petnajsteri možje, petnajsterica (mož), petnajsteričniki, petnajsterično poverjeništvo za opravljanje kakega uradnega posla v Rimu

1. quindecim vir sacris faciundis Ap., Gell. (okrajšano XVviri S. F.) ali quindecimviri sacrorum Aug.; tudi samo quindecimviri T., Plin., Suet. petnajsterica (mož za opravljanje daritev), eden izmed treh velikih svečeniških kolegijev ali zborov (pontifices, augures in XVviri), ki je nadzoroval Sibiline knjige in ob nevarnosti iz njih razbiral potrebna spravna dejanja. Sprva sta to nalogo opravljala le dva svečenika (duoviri), po l. 367 deset (decemviri), od Sule dalje petnajst svečenikov; ti so skrbeli tudi za bogoslužje Velike matere (Magna Mater) ter potrjevali in posvečevali njene svečenike, ki so zato sami sebe imenovali sacerdotes quindecemvirales: Canīnius Gallus quindecimvirûm T. eden izmed … ; ločeno: quindecim Diana preces virorum curet H. Po tvorbi sg. quīndecimvir -ī, m kvindecímvir (kvindecimvír), petnajsteričnik, član petnajsterice: T.

2. quindecimviri agris dandis kvindecímviri (kvindecimvíri) za razdelitev zemljišč: Plin.

quintain [kwíntin] samostalnik
zgodovina lutka za vajo metanja kopja; tekma v metanju kopja

quintar od pet eno odvzeti; po žrebu določiti; vojska novačiti, nabirati za vojaško službo

quinto moški spol petina; vojska rekrut; 20% davek; ljudsko bedak, tepec; Mehika kovanec za 5 stotink

enamorarse como un quinto do ušes se zaljubiti
el quinto peta božja zapoved
no hay quinto malo kar pozno pride

quinzaine [kɛ̃zɛn] féminin okrog 15, petnajsterica; dva tedna, 14 dni; plača za 15-dnevno delo

revenez dans une quinzaine pridite zopet čez 14 dni
(d')aujourd'hui en quinzaine danes dva tedna
toucher la quinzaine dobiti 15-dnevno plačo

quinze-vingts [kɛ̃zvɛ̃] masculin slep oskrbovanec v zavodu za slepe Quinze-Vingts v Parizu

quirinabile m polit. kandidat za predsednika italijanske republike

quiver¹ [kwívə] samostalnik
tul za puščice

figurativno to have an arrow (ali shaft) left in one's quiver imeti železno rezervo
quiver full of children velika družina, kup otrok

quiz² [kwiz] prehodni glagol
(tudi britanska angleščina) dražiti, imeti za norca, potegniti; porogljivo gledati, zijati, gledati koga skozi monokel
ameriško spraševati, izprašati, zasliševati

quoin [kɔ́in]

1. samostalnik
arhitektura vogal hiše, vogelni kamen; kot sobe
tisk klin; zagozda

2. prehodni glagol
tisk pričvrstiti stavek za natis
tehnično zagozditi
arhitektura zaščititi hišo z vogelnim kamnom

quorum [k(w)ɔrɔm] masculin za sklepčnost potrebno število navzočih

ne pas atteindre le quorum biti nesklepčen