Franja

accorciabile agg. ki se da krajšati

accorciare

A) v. tr. (pres. accorcio)

1. krajšati, okrajšati:
accorciare una gonna skrajšati krilo
accorciare i tempi di lavorazione skrajšati čas obdelave

2. pren. zmanjšati, odpravljati:
accorciare le distanze odpravljati razlike

B) ➞ accorciarsi v. rifl. (pres. mi accorcio) biti krajši, krajšati se, pešati:
le giornate si accorciano dnevi so krajši
la vista mi si accorcia sempre più vid mi vedno bolj peša

accord² [əkɔ́:d]

1. prehodni glagol
dati, podeliti; spraviti, pobotati

to accord a hearty welcome prisrčno sprejeti

2. neprehodni glagol (with)
strinjati se, soglašati, skladati se, ujemati se

accordare

A) v. tr. (pres. accōrdo)

1. spraviti, pomiriti:
accordare due avversari spraviti dva nasprotnika

2. glasba uglasiti, ubrati:
accordare un violino uglasiti violino

3. podeliti milost, pomilostiti:
il Presidente della Repubblica ha accordato la grazia a tre ergastolani predsednik republike je pomilostil tri kaznjence

4. odobriti:
accordare un prestito a qcn. odobriti komu posojilo

B) ➞ accordarsi v. rifl. (pres. mi accōrdo)

1. sporazumeti se, zediniti se:
accordarsi su un prezzo sporazumeti se o ceni

2. ujemati se:
due caratteri che si accordano perfettamente značaja, ki se odlično ujemata

accōrgersi^* v. rifl. (pres. mi accōrgo)

1. opaziti, opažati; zapaziti:
non si era accorto di me ni me opazil
te ne accorgerai! boš že videl!

2. pren. zavedeti se, sprevideti, doumeti:
mi accorsi di aver sbagliato sprevidel sem, da sem se zmotil
senza accorgermene nevede, nenamerno

accostare

A) v. tr. (pres. accōsto) približati, primakniti, primikati, dati (k):
accostare un mobile al muro primakniti kos pohištva k zidu
accostare una persona ogovoriti nekoga
accostare le imposte pripreti oknice

B) v. intr. navt. približati ladjo z bokom k drugi ladji ali k obrežju

C) ➞ accostarsi v. rifl. (pres. mi accōsto)

1. približati se, stopiti (k), postaviti se (k):
accostarsi al fuoco stopiti k ognju
accostarsi a un'idea, a un partito pren. postati pristaš neke ideje, stranke
accostarsi a un'arte pren. zanimati se za neko vejo umetnosti
accostarsi ai classici pren. lotiti se študija klasikov, poglobiti se v klasike
accostarsi ai Sacramenti relig. pristopiti k zakramentom

2. biti podoben, soroden:
un verde che si accosta all'azzurro zelena, ki prehaja v modro

accostumare

A) v. tr. (pres. accostumo) navaditi, privaditi, vzgojiti:
l'hanno accostumato fin da piccolo all'obbedienza že od malega so ga privadili na ubogljivost

B) ➞ accostumarsi v. rifl. (pres. mi accostumo) navaditi se, privaditi se

accoucher [akuše] verbe transitif roditi; pomagati (ženski) pri porodu; populaire povedati, jasno se izraziti

accoucher avant terme prezgodaj roditi
elle accouchera dans 2 mois rodila bo čez dva meseca
elle a accouché d'un garçon, de jumeaux rodila je dečka, dvojčka
(familier) accoucher d'un roman policier napisati kriminalni roman
accouche (donc enfin)! povej (že vendar)!

accourir* [akurir] verbe intransitif priteči, prihiteti; zgrinjati se (množica)

je suis vite accouru hitro sem pritekel

accovacciarsi v. rifl. (pres. mi accovaccio) počepniti, počepati, zviti se v klobčič

accozzare

A) v. tr. (pres. accōzzo) združiti, zmešati:
accozzare insieme gente di ogni risma zbrati skupaj ljudi vseh vrst

B) ➞ accozzarsi v. rifl. (pres. mi accōzzo)

1. knjižno srečati se, zbrati se

2. star. ujemati se

3. spoprijeti se, ruvati se

accrescere^*

A) v. tr. (pres. accresco) povečati, pomnožiti, razširiti:
accrescere un patrimonio povečati premoženje
accrescere il numero degli impiegati povečati število uslužbencev

B) ➞ accrescersi v. rifl. (pres. mi accresco) povečati se, rasti:
la famiglia si accresce družina raste

accrēscō (adcrēscō) -ere -crēvī (-crētus)

1. prirasti (priraščati), kot prirastek (pomnožek) pridružiti (pridruževati) se, pritakniti se: quantum demas, tantum accrescit Ca. fr.; z dat.: cum ... dictis factisque ... adcresceret fides L. ko so besede ... pridobivale verjetnost, (iambus) trimetris adcrescere iussit nomen iambeis H. trimetrom je dal pridružiti jambski pridevek, veteribus negotiis accrescunt nova Plin. iun., in partem pretii emptoribus adcrescebat (vectigal) T.; occ. komu kot lastnina prirasti (priraščati), pripasti (pripadati): Icti., sibi accrescere putat, quod cuique astruatur Plin. iun.; od tod ius accrescendi Icti. pravica do prirasti.

2. (neprestano) rasti, dorasti (doraščati): nobis iam paulatim accrescere puer ... incipiat Q., eruca, quae adiectis diebus accrescit Plin., filius accrescens Vulg.; od tod subst. pt. pr. accrēscentēs -ium, m za vojaško službo doraščajoči otroci veteranov in vojakov kot vedno pripravljena rezerva, nadomestilo odpuščenih ali umrlih legijskih vojakov: Cod. Th.; pren. rasti, narasti (naraščati), (po)množiti se, (po)večati se (naspr. decrescere): flumen subito accrevit Ci., postquam dolores accrescere sensit N., invidia accrevit H., aggerebatur caespes iamque pectori usque adcreverat T., nondum adcrescente unda T., gremio misero accrescere natos Stat. — Pt. pf. accrētus 3 prirasel k čemu, obrasel s čim, ovit (obdan) s čim: eruca araneo accreta Plin.

accrocher [akrɔše] verbe transitif obesiti; natakniti se (quelque chose na kaj); automobilisme trčiti ob; technique priklopiti; militaire spopasti se, imeti prasko (quelqu'un s kom); familier ujeti, zgrabiti; figuré prestreči, ustaviti, ovirati

s'accrocher oprijeti se, okleniti se (à quelque chose česa), obviseti, obesiti se na, držati se za; automobilisme trčiti skupaj; familier prepirati se
se l'accrocher (figuré) pas si tesneje zategniti, odreči se čemu
s'accrocher au terrain (militaire) prilepiti se na zemljišče
ça accroche (familier) stvar ima neko težavo, tu nekaj ni v redu
ils s'accrochent ensemble (familier) spadajo skupaj, ujemajo se

accrue [əkrú:] neprehodni glagol
prirasti; povečati se

to accrue from s.th. nastati iz česa
accrued interest povečane obresti

accucciarsi v. rifl. (pres. mi accuccio)

1. počeniti, leči

2. zviti se v klobčič, stisniti, stiskati se

accucciolarsi v. rifl. (pres. mi accucciolo) počeniti, zviti se v klobčič; ➞ accovacciarsi

accumbō (adcumbō) -ere -cubuī -cubitum (ad in *cumbere; prim. cubō)

1. leči: in via Pl., cum aliquo Pl., in actā cum suis N.

2. occ.
a) leči na obmizni blazinjak, leči k mizi, leči k obedu, v pf. tudi = ležati (Grki in Rimljani pri obedu niso sedeli, ampak so ležali ob mizi na blazinjakih (lectus) tako, da so se naslanjali z levo stranjo na blazinjak, z desnico pa so jemali jedi z mize, prim. triclinium in lectus): ire accubitum Pl., Varr. ap Non. iti jest, acc. in epulo, in convivio alicuius Ci., apud aliquem Ci. ep. gostovati (v gosteh biti) pri kom, supra ali infra aliquem Ci., cum aliquo Mart. s kom = poleg koga (kot sogost), eodem lecto Scipio et Hasdrubal adcubuerunt L., acc. in summo lecto Pl., Lacedaemonii cotidianis epulis in robore accumbunt Ci., acc. uxoris loco, immo praetoris Sen. rh., accumbens S. fr., Suet. pri mizi, obedu ležeč; z acc. rei: acc. mensam Acc. ap. Non., Luc. ap. Non. ali mensulam, cenam paratam Ap. leči k mizi, obedu, z acc. personae: acc. scortum Pl. za sosedo k mizi (k obedu) vzeti; pesn. z dat.: epulis accumbere divôm V. udeleževati se.
b) leči k ženski: alicui (feminae): Pr., Tib.
c) uleči se (o bolniku): Vulg.

accūsō (accūssō) -āre -āvī -ātum (ad in causa, pravzaprav = privesti koga do pravde)

1. (ob)tožiti pred sodiščem (nav. v kazenskih postopkih; naspr. defendere); abs.: aliud est maledicere, aliud accusare Ci., eos, qui defendere consuerunt, vides accusare Ci.; z osebnim obj.: accusavit C. Antonium Ci., acc. aliquem violenter, aliquem ad populum L.; z dvojnim acc.: quae (zaradi česar) hi accusant me Vulg.; z abl.: suis eum certis propriisque accusabo Ci., crimine Pario est accusatus N., invidiae crimine accusari N. zavistne obtožbe, toda: acc. aliquem falso crimine O. ali crimine incesti Val. Max. s krivo obtožbo, po krivem dolžeč ga; accusati sunt uno nomine (pod isto pretvezo = zaradi iste reči) consulares Ci., accusare lege (ex lege) Q. po zakonu; z gen. criminis (česa): aliquem ambitūs, coniurationis, rei capitalis Ci., proditionis N., ne quis ante actarum rerum accusaretur N.; z gen. criminis v stalnem besedilu: acc. aliquem capitis Ci., N. na smrt obtožiti koga; s praep.: de repetundis, de veneficiis Ci., redno: de vi Ci.; propter iniurias Ci.; redno: aliquem inter sicarios Ci. kot zahrbtnega morilca, zaradi zahrbtnega umora; z odvisnimi stavki: Lysandrum accusarunt, quod (ker, češ da) sacerdotes corrumpere conatus esset N.; z ACI (izražajočim vsebino tožbe): accusantibus Cyrenensibus violatum a Blaeso thesaurum T.; za glag. v pass. stoji NCI: Numantina ... accusata iniecisse carminibus et veneficiis vecordiam marito T.

2. pren. tožiti o kom ali o čem, pritožiti (pritoževati) se nad čim, zastran česa, očitati, grajati, ošte(va)ti (naspr. excusare, expurgare, laudare): aliquem aspere et acerbe in senatu Ci., deos hominesque L.; regem temeritatis, consulem segnitiae L.; in ea re ... Sulla accusatur Ci.; graviter eos accusat, quod ab iis non sublevetur C.; s stvarnim obj.: inertiam adulescentium Ci., eius perfidiam N., naturae infirmitatem S., neglegentiam consulum L.

Opomba: Gram. casus accusandi = (casus) accusativus tožilnik, akuzativ: Varr.

acelajarse (po)oblačiti se