ōs, ōris, n (indoev. *ōu̯s- >*ōu̯st-, *əu̯st; prim. skr. āsyám usta, jon. παρήϊον = at. παρηιά = lezboško παραύα lice (= „kar je pri (ob) ustih“), lat. ōrā, cōram, ōreae (aureae), ōscēdo, ōscitō, ōscillum, ōstium, lit. uostà, úostas ustje reke, zaliv, let. uosts, uõsta pristanišče, zaliv, sl. usta, ustje, ustnica, hr. ústa)
I.
1. usta, gobec: Enn. ap. Non., Ca., Lucr., Sen. ph. idr., nihil ex ore eius exit N., animalia cibum oris hiatu capessant Ci.; occ. žrelo, kljun: Plin. idr., ora canum O., ora cornicis O.; od tod ora navium rostrata H. ladijski nosovi (kljuni, rilci). Poseb. usta kot govorilo, govorilni organ: linguae centum oraque centum V., ora mille linguaeque totidem Ap., aperire ora fatis futuris V., uno ore v en glas, soglasno, npr.: consentiunt uno ore omnes Ci., uno ore fremebant V., uno ore omnes omnia bona dicunt Ter., poscebatur ore volgi T. glas ljudstva. Rekla: in ore (sc. hominum) esse Ci., L. ali omnibus in ore esse Ci. ali in ore volgi esse Ci., T. ali in ore hominum agere T. ali ire per ora Sil. ali volitare per ora virum Enn. ap. Ci. biti (vsem) ljudem (vsemu ljudstvu) med zobmi (v zobeh), alicui semper (valde) in ore esse Ci. biti komu vedno (zelo) na jeziku, in ora hominum venire H. ali abire L. ali pervenire in ora vulgi Cat. priti ljudem v zobe (na jezike), veliko se govoriti o kom, aliquem semper in ore habere Ci. na jeziku (v ustih) imeti, in ore atque in linguā habere verba haec Gell. na jeziku in ustih imeti; pren.: ex totius belli ore ac faucibus Ci. iz odprtega žrela cele vojne.
2. metaf.
a) ustje, odprtina, luknja, vhod: Pl., Iuv., Col., Q., Sen. tr. idr., in aditu atque ore portūs Ci., o. ulceris V., o. specūs L., Cu., T., fornacis Plin. ustje, lato dedit ore fenestram V. široko odprto luknjo; o rekah izliv, ustje: in ore Tiberis Ostia condita est L.; pesn. (iz)vir, žrelo: Cl., fons Timavi per ora novem it V.
b) ora leonis Col. poet. bot. odolin.
3. meton.
a) jezik, govor(jenje), izreka, izgovor, izgovarjanje, glas, grlo: tanta erat commendatio oris atque orationis N. glasu in govora, faciam uno ore Latinos V. govoriti en (isti) jezik, ora sono discordia V. tuje zveneč jezik, os promptum Q. dober (gladko tekoč, okreten) jezik, os planum, confusum Plin. iun., os (lajava usta, nesramno jezikalo) habeat, linguam (dolg, prešeren, „podmazan“ jezik) Pl.
b) govorica, narečje: os Latinum Plin. iun., Hispanum Gell.
c) jezik kot sredstvo poučevanja: philosophorum ingenia Socratico ore defluentia Vell. zgovornosti; pren.: os Pindari Vell. pesniški jezik, petje, ruit profundo Pindarus ore H. globokoumen jezik. —
II.
1. sinekdoha lice, obličje, obraz: Pl., O., Q., Sen. ph. idr., nihilne te horum ora vultusque moverunt? Ci., in os adversum C. naravnost v obraz, os humerosque deo similis V., ora oculosque in aliquem convertere Ci., alicui os praebere Ter. dati se (pustiti se) komu biti v obraz, os praebere ad contumeliam L. dati se (pustiti se) v obraz zasramovati, aliquem coram in os laudare Ter. v obraz (v oči), tot sese vertit in ora V. v toliko podob; tudi o živalih: O., insignis ore (sc. rex apium) V., ore rubicundo (sc. gallina) Plin.; occ. lice = oči = prisotnost, navzočnost, priča (v zvezah vpričo z gen.): Ter., incedunt per ora vestra magnifici S. pred vašimi očmi, vpričo vas = in ore vestro S. fr., per ora cedere H., ante oculos et ora parentium V., in ore parentum filios iugulare Sen. ph. ali in ore eius iugulari T. ali in ore omnium versari Ci. očitno (javno) se (po)kazati, med ljudmi živeti, quae in ore atque in oculis provinciae gesta sunt Ci. pred obrazom in očmi.
2. metaf. lice = sprednja stran glave, krinka, maska: Gorgonis os pulcherrimum … revellit atque abstulit Ci., truncis arborum antefixa ora T., ora corticibus sumunt horrenda cavatis V.
3. meton. lice glede na značaj, (pre)drznost, nesramnost: Pl., Ter., L., Sen. ph., Suet. idr., duri puer oris O. nesramen in drzen, os hominis insignemque impudentiam cognoscite Ci., si Apii os haberem Ci., os Academiae Ci., quod habent os! Ci. kako so predrzni! Ci.
Opomba: Gen. pl. ōrium redek in poznolat., dat. in abl. pl. ōribus Varr., V. in poznolat.
Zadetki iskanja
- osamosvojitev samostalnik
1. (o statusu države) ▸ önállóság, önállóvá válás, függetlenségobletnica osamosvojitve ▸ önállóság évfordulója, függetlenség évfordulójarazglasitev osamosvojitve ▸ önállósága kikiáltása, függetlenség kikiáltásaosamosvojitev države ▸ ország önállóvá válásareferendum o osamosvojitvi ▸ az önállóságról szóló népszavazás, az önálló országért tartott népszavazás, kontrastivno zanimivo függetlenségi népszavazásvojna za osamosvojitev ▸ az önállóságért folytatott harcTo je bila četrta zlata kolajna in hkrati prva ženska za Slovenijo na olimpijskih igrah po osamosvojitvi. ▸ Szlovéniának ez volt a negyedik aranyérme, és az első női olimpiai érem az ország önállóvá válása óta.
2. (o neodvisnosti od drugih) ▸ függetlenség, függetlenedésdenarna osamosvojitev ▸ monetáris függetlenségekonomska osamosvojitev ▸ gazdasági függetlenség8. oktobra 1991 je Slovenija razglasila denarno osamosvojitev in uvedla tolar kot slovenski denar. ▸ 1991. október 8-án Szlovénia kikiáltotta monetáris függetlenségét és szlovén valutaként bevezette a tollárt.
3. (o živem bitju) ▸ önállósulás, függetlenné válás
K njegovi osamosvojitvi so prispevali tudi starši, ki so mu pustili prosto pot pri odločitvah. ▸ Az önállósulásához a szülei is hozzájárultak, akik szabad utat adtak neki a döntéshozatalban. - os-cillō -āre (etim. nedognana beseda) gugati se, zibati se, nihati: oscillum Santra dici ait, quod oscillant (po nekaterih izdajah oscellant), id est inclinent, praecipitesque afferantur Santra ap. Fest., oscillantes, ait Cornificius, ab eo quod os celare sint soliti personis propter verecundiam, qui eo genere lusus utebantur Fest.
- oscillum -ī, n (oscillāre)
1. gugalnica, viseča mreža: Tert., oscillum Santra dici ait, oscillant (po nekaterih izdajah oscellant), id est inclinent, praecipitesque afferantur Santra ap. Fest., quia per eos dies feriarum et oscillis moveantur Fest. - oseb|a1 [é] ženski spol (-e …) die Person
pravo fizična oseba natürliche Person
pravo pravna oseba juristische Person, Rechtsperson (s statusom pravne osebe mit Rechtspersönlichkeit)
religija božja oseba göttliche Person
-person (kontakna Kontaktperson, nadzorna Aufsichtsperson, za otroka pomembna Bezugsperson, poskusna Versuchsperson, uradna Amtsperson, vojaška Militärperson)
za lastno osebo für die eigene Person
v eni osebi in einer Person
|
… oseb Personen-
(prevoz die Personenbeförderung, skupnost die Personenmehrheit, število die Personenzahl, zaščita der Personenschutz, zavarovanje die Personenversicherung, združenje die Personengemeinschaft)
služba za identifikacijo oseb der Erkennungsdienst
|
… na osebo pro Person, pro Kopf, pro Nase
Personen- (kilometer der Personenkilometer)
po osebi pro Person, pro Nase
dohodek po osebi das Pro-Kopf-Einkommen
pred trejimi osebami vor Dritten
za osebo für die Person
Personen- (spomin das Personengedächtnis)
jaz za svojo osebo ich für meine Person
za eno osebo für eine Person, Einzel-
(karta/vstopnica die Einzelkarte, postelja das Einzelbett) - oseb|a4 [é] ženski spol (-e …) nosilec lastnosti ali oznake:
1. … oseba:
govorno motena oseba der ( ein -r)/ die Sprachbehinderte
hroma oseba der/die Gelähmte
invalidna oseba der/die Erwerbsbeschränkte
na videz mrtva oseba der/die Scheintote
odgovorna oseba der/die Verantwortliche
poročena oseba der/die Verheiratete
prevarana oseba der/die Hintergangene
slaboumna oseba der/die Geistesschwache
sumljiva/osumljena oseba der/die Verdächtigte
vedenjsko motena oseba der/die Verhaltensgestörte
zanemarjena oseba der/die Verwahrloste
neznana oseba der/die Unbekannte
pravo ovadba:
proti neznani osebi gegen Unbekannt
2. oseba z/brez/v …:
oseba brez državljanstva der ( ein -r)/ die Staatenlose
oseba s pravico podpisovanja der/die Zeichnungsberechtigte
oseba v uniformi der/die Uniformierte
oseba s težavami pri učenju der/die Lernbehinderte
3. oseba, ki … stanje:
živi sama der/die Einzelstehende
trpi bolečine der/die Schmerzleidende
ima glasovalno/volilno pravico der/die Stimmberechtigte
ji je bilo odvzeto državljanstvo der/die Ausgebürgerte
je bila odpuščena po prestani kazni der/die Strafentlassene
je bila razglašena za mrtvo der/die Toterklärte
za katero so vsi mislili, da je mrtva der/die Totgeglaubte
je umrla zaradi sevanja der/die Strahlentote
je še živa der/die Lebende
4. oseba, ki … to počne/dela:
graja der Tadler/ die Tadlerin
kliče der Rufer
ne voli der Nichtwähler/ die Nichtwählerin
odklanja vojaško službo der Wehrdienstverweigerer
pozno začenja kariero der Spätstarter
se uči plesati der Tanzschüler/ die Tanzschülerin
dela dolgove der Schuldenmacher
ve za kaznivo dejanje der Mitwisser/ die Mitwisserin
istega spola der Geschlechtsgenosse/ die Geschlechtsgenossin
speča oseba der Schläfer/ die Schläferin
ima edina v družini zaslužek der Alleinverdiener/ die Alleinverdienerin
(navadno) dela ponoči der Nachtarbeiter/ die Nachtarbeiterin
dolgo spi der Langschläfer/ die Langschläferin
hodi v cerkev der Kirchgänger/ die Kirchgängerin
ima dve/več državljanstev der Mehrstaater/ die Mehrstaaterin
išče počitek der/die Erholungssuchende
je naredila/dela kariero der Aufsteiger
je prestopila v drugo vero/stranko … der Überläufer
malo zasluži der Kleinverdiener
moči posteljo der Bettnässer/ die Bettnässerin
odloča der Entscheidungsträger
pozno vstaja der Spätaufsteher
si ne pripenja varnostnega pasu v avtomobilu der Gurtmuffel
vedno reče da der Jasager
vedno reče ne der Neinsager
voli prvič der Erstwähler
vozi sam der Selbstfahrer
zgodaj vstaja der Frühaufsteher
5. oseba v … letih:
dvajsetih der Zwanziger
tridesetih der Dreißiger
petdesetih der Funfziger
oseba sredi … let:
tridesetih der Mittdreißiger
štiridesetih der Mittvierziger
oseba konec … let:
tridesetih der Enddreißiger
štiridesetih der Endvierziger - oséba person; personage; figure; subject, individual; personality; pravo person, being, body
fizična oséba natural person
javna oséba an official
(ne)zaželena oséba persona (non) grata
glavna oséba v družbi (pogovorno) kingpin
dramske osébe (= zasedba vlog) gledališče dramatis personae pl, cast list
pravna oséba legal person, corporate body, body corporate, corporation
jaz za svojo osébo I for my part, I myself, as far as I am concerned
po posredovanju neke tretje osébe through a third person (ali party)
govoriti v 3. osébi (npr. služabnik z gospodarjem) to address in the third person
več oséb mi je reklo... several people (have) told me...
to zavisi od osébe that depends on who it is
to bo stalo pet funtov na osébo, po osébi that will cost five pounds a head
družbeno pravna oséba social legal entity
civilno pravna oséba civil legal entity - oséba (-e) f
1. persona:
osebe istega spola persone dello stesso sesso
skupina oseb gruppo di persone
po osebi, na osebo a testa, pro capite
2. (človeški posameznik) persona, personaggio; individuo, singolo; soggetto:
ljubljena oseba persona amata
vplivna, znana oseba persona autorevole, nota; personaggio autorevole, noto
civilne, vojaške osebe civili (borghesi), militari
uradna oseba funzionario, pubblico ufficiale
pravljična, zgodovinska oseba personaggio da favola, personaggio storico
glavne, stranske osebe drame, filma personaggi principali (protagonisti), secondari del dramma, del film
osebe v romanu Zaročenca i personaggi dei Promessi sposi
3. lingv. persona:
v prvi osebi in prima persona
4. za svojo osebo per me, per lui, lei ecc., quanto a me, a lui, a lei ecc.:
jaz za svojo osebo priznam, da quanto a me, riconosco che...
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sprejel nas je šef v lastni osebi fummo ricevuti dal capo in persona
v 'De bello gallico' Cezar piše v tretji osebi nel 'De bello gallico' Cesare scrive in terza persona
kaj izvedeti od tretje osebe venirlo a sapere da terzi
jur. pravna, fizična oseba persona giuridica, fisica
rel. prva, druga, tretja božja oseba la prima, la seconda, la terza persona divina, della Trinità
oseba brez premoženja nullatenente
pren. oseba brez svoje volje succube, succubo
oseba pod (posebnim) nadzorom sorvegliato
oseba s plemiškim naslovom titolato
jur. oseba v postopku interdikcije interdicendo
med. oseba z dedno boleznijo tarato - osebni dohodek moški spol der Lohn, za uradnike: das Gehalt; Bezüge, Dienstbezüge množina
nadomestilo za osebni dohodek za čas bolezni das Krankengeld
povprečni osebni dohodek der Regellohn
davek na osebni dohodek die Lohnsteuer
kartica plačanih davkov na osebni dohodek die Lohnsteuerkarte
pravo izvršba na osebni dohodek die Lohnpfändung
boj za osebne dohodke der Lohnkampf
izpad osebnega dohodka der Lohnausfall
dobivati osebni dohodek po prometu umsatzbeteiligt sein
izplačilo osebnega dohodka die Lohnauszahlung
izplačevanje osebnega dohodka med dopustom, čakanjem … die Lohnfortzahlung
knjigovodja osebnih dohodkov der Lohnbuchhalter
knjigovodstvo osebnih dohodkov die Lohnbuchführung
zamrznitev osebnih dohodkov der Lohnstopp - osel samostalnik
1. (žival) ▸ szamártrmast osel ▸ csökönyös szamárnatovorjen osel ▸ málhás szamár, felmálházott szamárotovorjen osel ▸ málhás szamár, felmálházott szamárvprežen osel ▸ befogott szamárplemenski osel ▸ tenyészszamárostarel osel ▸ vén szamárprijahati na oslu ▸ szamáron érkezikosel riga ▸ szamár bőg, szamár ordítčreda oslov ▸ szamárcsordaPo poljih se v prvih jutranjih sončnih žarkih že pasejo krave, ovce, osli in kokoši. ▸ A tehenek, juhok, szamarak és csirkék már a mezőkön legelésznek a reggeli nap első sugaraiban.
Osli so del človekovega življenja že več kot 6000 let, ko so jih prvič udomačili. ▸ A szamarak több mint 6.000 éve, első háziasításuk óta részei az ember életének.
Četrti voz je vlekel osel. ▸ A negyedik szekeret szamár húzta.
Povezane iztočnice: afriški divji osel
2. lahko izraža negativen odnos (nepremišljena, nespametna oseba) ▸ szamárkronan osel ▸ vén szamár, nagy szamár"Končno je dojela, da si osel – nisi se prikazal, nikoli odpisal, je nikoli poklical." ▸ „Végre felfogta, mekkora szamár vagy – nem jelentél meg, nem válaszoltál neki, sohasem hívtad fel.”
Pokliči vendar svojo mater, ti osel. ▸ Hívd már fel anyádat, te szamár.
Na poročni slovesnosti je nevesta potegnila ženina k sebi in mu zapela pesem: "Ljubim te, ti osel." ▸ Az esküvőn a menyasszony magához húzta a vőlegényt és elénekelte neki a „Szeretlek, te szamár” című számot.
Sopomenke: bedak - osem [ó] (ôsmih, ôsmim, ósem) acht (osem dni, ljudi, tednov, mesecev acht Tage, Menschen, Wochen, Monate)
v osmih dneh/mesecih in acht Tagen/Monaten
osem in pol achteinhalb
bilo nas je osem wir waren achte/zu acht
čez osem dni heute in acht Tagen, heute über acht Tage
po osem je acht, ljudi: zu acht
deliti na osem delov achteln
na/vsakih osem let/mesecev/tednov/ dni achtjährlich/achtmonatlich/achtwöchentlich/achttäglich
na osmih straneh achtseitig
v osmih knjigah in acht Bänden
ura: ob osmih um acht Uhr, um acht
predstava ob osmih die Achtuhrvorstellung
vlak ob osmih der Achtuhrzug - osemindvajsetleten pridevnik
1. (o starosti) ▸ huszonnyolc évesosemindvajsetletna biatlonka ▸ huszonnyolc éves biatlonos, huszonnyolc éves sílövészosemindvajsetletni raper ▸ huszonnyolc éves rapperosemindvajsetletna atletinja ▸ huszonnyolc éves atlétaosemindvajsetletni ženin ▸ huszonnyolc éves vőlegényosemindvajsetletna Američanka ▸ huszonnyolc éves amerikai nőkomaj osemindvajsetleten ▸ mindössze huszonnyolc éves, alig huszonnyolc évesSvet je pretresla vest o tragični smrti komaj osemindvajsetletnega igralca. ▸ A világot megrázta a mindössze huszonnyolc éves színész tragikus halála.
2. (o obdobju) ▸ huszonnyolc éves, huszonnyolc éve tartó
On je nekdaj znani DJ z osemindvajsetletnim neprekinjenim stažem vrtenja glasbe po diskotekah. ▸ Ő egy korábban jól ismert DJ, aki huszonnyolc évig megszakítás nélküli pörgette a zenét a diszkókban. - osípati (-am) | osipávati (-am)
A) perf., imperf.
1. rincalzare
2. far cadere; scuotere
B) osípati se (-am se) | osipávati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. cadere
2. šol. calare, ridursi:
študenti se po prvem letniku zelo osipajo il numero degli studenti dopo il primo anno cala notevolmente, dopo il primo anno molti studenti abbandonano
3. pren. passare, tramontare - osončje samostalnik
(planetarni sistem) ▸ naprendszerplanet osončja ▸ naprendszer bolygójanastanek osončja ▸ naprendszer keletkezéseraziskovanje osončja ▸ naprendszer kutatásasredišče osončja ▸ naprendszer középpontjaoddaljeno osončje ▸ távoli naprendszernotranje osončje ▸ belső naprendszerležati zunaj osončja ▸ naprendszeren kívül találhatóplanet zunaj osončja ▸ naprendszeren kívüli bolygóplanet v osončju ▸ bolygó a naprendszerbenrazdalje v osončju ▸ távolságok a naprendszerbenležati v osončju ▸ naprendszerben találhatóToda vse to se zdaj dogaja v nekem zelo oddaljenem osončju, kjer plovila s pogonom na sončno energijo in druga križarijo po nekem posebnem ozračju, v katerem ni težnosti, a v katerem živa bitja kljub temu lahko dihajo. ▸ De mindez most egy nagyon távoli naprendszerben történik, ahol a napenergiával működő légi és más járművek cirkálnak egy különleges légkörben, amelyben nincs gravitáció, de amelyben az élőlények ennek ellenére lélegezhetnek.
Sopomenke: Osončje - ōspite
A) m, f
1. gostitelj, gostiteljica:
andarsene insalutato ospite oditi, odkuriti jo (brez pozdrava)
2. gost, gostja
3. biol. gostitelj
PREGOVORI: l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza preg. gost je kot riba, po treh dneh smrdi
B) agg. šport gostujoč:
squadra ospite gostujoče moštvo - ossēquio m (pl. -qui)
1. spoštovanje, spoštljivo obnašanje, spoštljivost:
manifestazione di ossequio izraz spoštovanja
in ossequio a v skladu, po:
in ossequio alle leggi po zakonu
2.
ossequi pl. spoštovanje, spoštljiv pozdrav:
i miei ossequi! spoštovanje!, sluga pokoren! - osservanza f
1. spoštovanje pravil, predpisov:
di stretta osservanza strogo po predpisih, v skladu z normami
2. (v pisemski korespondenci) spoštovanje:
con profonda osservanza z globokim spoštovanjem - ossuārium (ossārium) -iī, n (os, ossis) žara za kosti, po drugih: kostišče, kostnica: Ulp. (Dig.).
- osta|ti (-nem) ostajati
1. bleiben, kje: verweilen, tam: [dortbleiben] dort bleiben, tu: [hierbleiben] hier bleiben, dableiben, (vztrajati) verharren, pri početju: dranbleiben
ostati na svojem mestu/položaju (ne oditi) auf seinem Posten bleiben
v položaju: [stehenbleiben] stehen bleiben, [sitzenbleiben] sitzen bleiben, [liegenbleiben] liegen bleiben, (držati se) [haftenbleiben] haften bleiben
ostati pokonci (ne iti spat) aufbleiben
2. (ostati nespremenjen) [bestehenbleiben] bestehen bleiben (obstati); dolžan: schuldig bleiben, hladen: [kaltbleiben] kalt bleiben; figurativno einen kühlen Kopf bewahren, nespremenjen: [gleichbleiben] gleich bleiben, nespremenjeno v veljavi: unberührt bleiben, odprt: [offenbleiben] offen bleiben, prižgan: anbleiben, skrit: verborgen bleiben, skupaj: zusammenbleiben, tih: stillbleiben, trden: festbleiben, zaprt: zubleiben, živ: am Leben bleiben
ostati zvest komu/čemu (jemandem/einer Sache) die Treue halten
ostati praznih rok figurativno leer ausgehen, in die Röhre gucken
ostati na cedilu figurativno zwischen zwei/allen Stühlen sitzen
ostati neizkoriščen brachliegen
ostati nekaznovan frei ausgehen
ostati pri stvari bei der Sache bleiben
ostati v stiku s kom: mit (jemandem) im Gespräch bleiben, in Verbindung bleiben
ostati v defenzivi in der Defensive bleiben
ostati z dolgim nosom der Dumme sein, in die Röhre gucken, mit langer Nase abziehen
ostati brez besed die Sprache verschlagen/rauben (ostal je … es hat ihm die Sprache verschlagen)
3. kot ostanek: [übrigbleiben] übrig bleiben, übrig sein
ostati kot sled po Xu Spuren zurücklassen (X hat Spuren zurückgelassen)
da ne ostane niti sled bis auf die letzte Spur - ostávka démission ženski spol , abdication ženski spol
ostavka vlade démission du cabinet
pismena ostavka lettre ženski spol de démission
(po)dati ostavko donner (ali présenter, remettre) sa démission, démissionner, se démettre
dati ostavko na predsedništvo se démettre de sa charge de président
v ostavki démissionnaire
minister v ostavki ministre moški spol démissionnaire