Franja

svétek jour moški spol de fête

v petek in svetek tous les jours

svétek día m festivo, día m de fiesta

v petek in svetek todos los días, cada día

svêtel (-tla -o)

A) adj.

1. chiaro; biondo:
svetel les legno chiaro
svetli lasje capelli biondi
svetlo pivo birra chiara

2. lucente, luminoso, risplendente; lucido, splendente:
svetla zvezda astro splendente, luminoso

3. pren. lucente, fulgente, lustro, fulgido, chiaro, glorioso:
svetli trenutki življenja fulgidi momenti della vita
svetlo upanje fulgida speranza

4. limpido, argentino:
svetel zvok suono argentino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bil je svetel dan, ko se je zbudil quando si svegliò era giorno inoltrato
edini svetli žarek v njegovem enoličnem življenju l'unico raggio di luce nella monotonia della sua vita
njegovo ime je s svetlimi črkami zapisano v zgodovini il suo nome è iscritto nella storia a lettere d'oro
stvar ima svetle in temne strani la cosa ha lati positivi e negativi
grad. svetla odprtina luce
psiht. svetli trenutki lampi, sprazzi di lucidità

B) svètli (-a -o) m, f, n
priti na svetlo venire alla luce
oblačiti se v svetlo portare abiti chiari
odšli so še v svetlem se ne andarono ch'era ancora giorno

svetílnica lamp

cilinder svetílnice chimney (of an oil lamp)
svetílnica v svetilniku flashlight

svetíti (-im)

A) imperf.

1. mandar luce, (ri)splendere, brillare:
mesec, sonce sveti la luna, il sole splende
medlo, slabo, šibko svetiti mandare una luce fioca
rel. (in) večna luč naj jim sveti (e) la luce eterna gli splenda

2. far luce, illuminare; usare come (fonte di) luce:
svetiti s petrolejko far luce con la lampada a petrolio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
že sveti beli dan s'è fatto già giorno
v vsaki vasi sveti elektrika ogni villaggio ha la luce elettrica
iron. ves čas je svetil v njegovi bližini non sembrava si volesse togliere dai suoi piedi

B) svetíti se (-im se) imperf. refl.

1. brillare, luccicare, risplendere:
mački se svetijo oči gli occhi del gatto brillano

2. pren. riflettersi, stagliarsi:
cesta se srebrno sveti la strada si staglia argentea
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hlače se že svetijo i pantaloni sono ormai lisi
njegovo ime se bo svetilo v zgodovini il suo sarà un nome famoso
začelo se mu je svetiti, kako in kaj cominciava a capire il perché e il percome
PREGOVORI:
ni vse zlato, kar se sveti non è tutt'oro quel che riluce

svetlíkati se to gleam, to glimmer; to glisten, pesniško to glister

svetlikajoč se v mraku phosphorescent

svetlob|a¹ [ô] ženski spol (-e …) das Licht (atmosferska Erdlicht, Nachthimmelslicht, dnevna Tageslicht, dvojna Zwielicht, modra Blaulicht, nasprotna Gegenlicht, neonska Neonlicht, nezaželena Fehllicht, od Zemlje odbita Erdlicht, prepuščena Durchlicht, rdeča Rotlicht, sončna Sonnenlicht, nebesa Himmelslicht, škrlatna Purpurlicht, temenska Oberlicht, ultravijolična UV-Licht, zodiakalna Zodiakallicht)
… svetlobe Licht-
(absorpcija die Lichtabsorption, jakost die Lichtstärke, količina die Lichtmenge, lomljenje die Lichtbrechung, metafizika die Lichtmetaphysik, odklanjanje die Lichtablenkung, pomanjkanje der Lichtmangel, pot der Lichtweg, pritisk der Lichtdruck, razpršenost die Lichtstreuung, snop das Lichtbündel, vir die Lichtquelle, val die Lichtwelle, širjenje die Lichtausbreitung, teorija o naravi die Lichttheorie, vpad der Lichteinfall, zaznavanje die Lichtempfindung)
na svetlobi im Licht
ki razpade na svetlobi lichtabbaubar
obstojen na svetlobi lichtbeständig, barva: lichtecht
v nasprotni svetlobi im Gegenlicht
v pravi svetlobi im rechten Licht
v svetlobi svetilke im Lichtkreis der Lampe
čutilo za svetlobo živalstvo, zoologija der Lichtsinnesorgan
čut za svetlobo der Lichtsinn
ki beži pred svetlobo/ki se izogiba svetlobe lichtscheu
ki ljubi svetlobo lichtliebend
ki potrebuje veliko svetlobe lichthungrig
ki reagira na svetlobo rastlinstvo, botanika fototrop
meja med svetlobo in temo die Dämmerungsgrenze
neprepusten za svetlobo lichtdicht, lichtundurchlässig
občutljivost za svetlobo die Lichtempfindlichkeit
preplavljenost s svetlobo die Lichtflut
prepuščajoč svetlobo lichtdurchlässig

svetník² santo m

ledeni svetniki, dnevi ledenih svetnikov (v maju) días m pl fríos de los santos Mamerto, Pancracio y Servacio (en mayo)
življenje svetnikov (rel) leyenda f de santos, hagiografía f
vse svetnike na pomoč klicati invocar a los Santos

Sveto pismo srednji spol die Heilige Schrift, die Bibel
Sveto pismo za otroke Kinderbibel
… Svetega pisma Bibel-
(izdaja die Bibelausgabe, izrek iz der Bibelspruch, prevod die Bibelübersetzung)
Raziskovalci Svetega pisma religija Bibelforscher množina
dobro podkovan v Svetem pismu bibelfest

svetovalec samostalnik
1. (strokovnjak) ▸ tanácsadóMed 15.000 možmi na šogunski strani so bile tudi enote, ki so jih usposabljali francoski vojaški svetovalci, večino so pa sestavljale samurajske enote. ▸ A 15.000 fős sógunhaderő egyes egységeit francia katonai tanácsadók képezték ki, de a többség szamurájhaderő maradt.
Na tem položaju je podpiral cesarjeve interese in postal njegov ožji svetovalec. ▸ Ebben a tisztségében a császár érdekeit képviselte, és végül az egyik legközelebbi tanácsadója lett.

2. (kdor daje nasvete) ▸ tanácsadó
Skušal je biti ne samo sodelavec, pač pa učitelj, svetovalec in prijatelj. ▸ Nemcsak kolléga, hanem tanár, tanácsadó és barát is próbált lenni.
V njunih odnosih so bili trenutki napetosti, a je oče pozneje postal njegov svetovalec in prijatelj. ▸ Voltak feszültséggel teli pillanatok a kapcsolatukban, de az apja később a tanácsadója és a barátja lett.
Partner bo vaš zaupnik in svetovalec. ▸ A partnere a bizalmasa és a tanácsadója lesz.

svetovn|i (-a, -o) Welt- (čas die Weltzeit, dogodek das Weltereignis, duh der Weltgeist, kongres der [Weltkongreß] Weltkongress, nazor die Weltanschauung, pokal der Weltpokal, Weltcup, položaj die Weltlage, red die Weltordnung, rekord der Weltrekord, die Weltbestleistung, sistem das Weltsystem, uspeh der Welterfolg, gospodarska kriza die Weltwirtschaftskrise, javnost die Weltöffentlichkeit, konferenca die Weltkonferenz, kulturna dediščina das Weltkulturerbe, literatura die Weltliteratur, obla die Weltkugel, politika die Weltpolitik, proizvodnja die Welterzeugung, razstava die Weltausstellung, revolucija die Weltrevolution, senzacija die Weltsensation, slava der Weltruhm, trgovina der Welthandel, uganka das Welträtsel, uspešnica der Welterfolg, zgodovina die Weltgeschichte, znamka die Weltmarke, verstvo die Weltreligion, zaloge množina der Weltvorrat, dogajanje das Weltgeschehen, gibanje die Weltbewegung, gospodarstvo die Weltwirtschaft, javno mnenje die Weltmeinung, mesto die Weltstadt)
svetovnega pomena von Weltbedeutung
svetovnega slovesa weltberühmt, umetnik ipd.: von Weltrang
v svetovnem merilu im Weltmaßstab

svetovni prvak moški spol der Weltmeister (v nogometu Fußballweltmeister, šahovski Schachweltmeister)
naslov svetovnega prvaka der Weltmeistertitel

svetovno prvenstvo srednji spol die Weltmeisterschaft (kratica : WM); (v nogometu Fußballweltmeisterschaft, v plavanju Schwimmweltmeisterschaft, šahovsko Schachweltmeisterschaft)

svež [é] (-a, -e)

1. frisch, (sveže pečen) ofenfrisch, backfrisch, (sveže namolžen) kuhwarm, (sveže prekajen) rauchfrisch; (sveže zaklan) schlachtfrisch; čisto: knackfrisch, taufrisch
mladostno svež jugendfrisch
Frisch- (celica die Frischzelle, voda das Frischwasser, zelenjava das Frischgemüse, sadje das Frischobst, beton der Frischbeton, sir der Frischkäse), Grün- (pesek der Grünsand)
teža v svežem stanju das Frischgewicht
oddelek s svežim mesom die Frischfleischabteilung

2. (hladen) kühl

3. (na novo, pravkar) frisch, neu, Neu-, neu- (odkritje die Neuentdeckung, odprt neueroffnet)
|
s svežimi močmi mit frischen Kräften
imeti še sveže v spominu (etwas) frisch im Kopf haben
spustiti sveže sapice v figurativno frischen Wind bringen in (etwas)

svéž fresh; new; recent; (hladen) cool, chill, chilly, refreshed

svéžega datuma of recent date
svéže čete fresh troops pl
svéž kruh new bread
svéže mleko new milk
svéža jajca new-laid eggs pl
svéže meso fresh meat
svéže perilo clean linen
svéža srajca clean shirt
svéž sir fresh cheese
svéž vetrič brisk gale
svéž zrak fresh (ali bracing) air, crisp air
svéža sled live scent
svéža voda fresh water
imamo ga v svéžem spominu he is still fresh in our memories
svéža je kot rožica (figurativno) she is (as) fresh as a daisy
počutim se čisto svéžega I feel as fresh as paint
svéže (po)barvano! wet paint

svéž frais ; (nov) nouveau ; (nedaven) récent, de nouvelle date

sveže cvetlice fleurs fraîches
sveže jajce œuf frais (pondu)
svež kruh pain frais
sveže sadje fruits frais (cueillis)
sveže perilo du linge propre
sveža zelenjava légumes frais (ali verts)
sveže obrit (umit) rasé (lavé) de frais
sveže pleskano! (opozorilo) peinture fraîche!
imeti kaj v svežem spominu avoir quelque chose présent à la mémoire
obleči sveže perilo changer de linge, se changer
obleči svežo srajco mettre une chemise propre
sveže preobleči posteljo changer les draps d'un lit
iti na svež zrak aller prendre l'air

svéž fresco ; (nov) nuevo (tudi zelenjava) ; (nedaven) reciente

sveže jajce huevo m fresco, huevo del día
svež kruh pan m del día, pan fresco
sveže maslo manteca f fresca
sveže sadje fruta f fresca
sveže perilo ropa f lavada (y planchada), ropa limpia
svež in čil animado y resuelto
svežega videza de aspecto sano y robusto
sveže obrit recién afeitado
sveže pleskan recién pintado
sveže pleskano! (opozorilo) ¡cuidado con la pintura!; ¡ojo, mancha!
sveže ribe pescado m fresco
sveža poročila (vestí) noticias f pl frescas
imeti še v svežem spominu kaj tener de a/c un recuerdo todavía fresco en la memoria
obleči sveže perilo mudar la ropa, ponerse ropa limpia
obleči svežo srajco mudar la camisa
sveže preobleči posteljo mudar la ropa de cama
vdihavati svež zrak tomar el fresco, respirar aire fresco

svéženj bundle; bunch

svéženj ključev bunch of keys
svéženj dračja faggot, ZDA fagot
svéženj šibja bundle of twigs
povezati svojo obleko v svéženj to tie one's clothes into a bundle

svíla (-e) f tekst.

1. seta:
umetna, surova svila seta artificiale, greggia
pren. ženske so bile oblečene v svilo le signore portavano abiti di seta
balonska svila seta impregnata
svila za podlogo seta per fodere

2. filo di seta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tekst. obtežiti svilo caricare la seta
degumirana svila seta sgommata
japonska svila seta giapponese
motana svila seta cruda
padalska svila seta per paracadute
prava svila pura seta
šantung, taft svila sciantung, taffetà

svinčénka lead bullet; shot

dobil je svinčénko v nogo he got a bullet (ali a shot) in the leg