Franja

sàdjenuti -nēm, sàdjesti sàdjedēm, sàdjeti sàdjenēm (ijek.), sàdenuti -nēm, sàdesti sàdedēm, sàdeti sàdedēm (ek.) deti v kupe

sȁdžbag m (t. sadž bagy) vpleten trak v laseh

saeculāris (sēculāris) -e (saeculum, sēculum)

1. stoleten, stoletničen: ludi VARR., L. FR., VAL. MAX., PLIN., T., SUET. stoletne igre, ki so jih praviloma obhajali vsako stoto leto, carmen saeculare H. stoletna pesem, ob stoletnici peta pesem, kakršno je npr. spesnil H.

2. časen, (po)sveten, sekuláren, poganski, neverski, neveren: exempla, litterae TERT., homines (naspr. monachi) HIER., litteratura HIER., historia SID. – Adv. saeculāriter (sēculāriter) obdobju (veku, dobi) primerno, po šegi, po navadi, v skladu z navado, po modi: ornari CYPR., AUG.

safari [səfá:ri] samostalnik
potovanje, ekspedicija (z nosači) zlasti na zverjad v Vzhodni Afriki; safari

safari [safari] masculin lovska ekspedicija v Afriki; izlet, pri katerem se fotografirajo divje živali

safe¹ [séif] pridevnik
varen, siguren, zanesljiv; dobro čuvan; nenevaren; zdrav, cel, nepoškodovan, ki je v dobrem stanju, srečen; previden, ničesar ne tvegajoč

as safe as houses pogovorno popolnoma, absolutno varen
safe from varen pred
safe and sound čil in zdrav
from a safe quarter iz zanesljivega vira
safe arrival trgovina srečno dospetje (o blagu)
safe back (zopet) srečno doma (domov)
a safe catch (kriket) dobra žoga
a safe estimate previdna ocenitev
a safe guide zanesljiv vodnik
a safe man zanesljiv, zvest človek
a safe place varen kraj
safe receipt trgovina v redu prejem
a safe winner zanesljiv zmagovalec
to be safe from (the wolves) biti varen pred (volkovi)
is it safe to go there? je varno iti tja?
the bridge is not safe most ni varen, zanesljiv
this dog is not safe to touch nevarno je, dotakniti se tega psa
it is safe to say z gotovostjo (mirno) lahko rečemo
he is safe to come first gotovo bo prišel prvi
to be on the safe side biti na varnem, iti brez nevarnosti
I want to be on the safe side ne maram se po nepotrebnem spuščati v nevarnosti, ne maram ničesar tvegati
to err on the safe side napraviti napako, a brez škode
they feel safe now zdaj se čutijo varne
to keep s.th. safe (s)hraniti kaj na varnem
to play safe varno iti; zaradi varnosti
I saw him safe home srečno sem ga spremil (spravil) domov

safe-blower [séifblouə] samostalnik
vlomilec v sefe, ki uporablja razstrelivo

saga [sá:gə] samostalnik
saga, skandinavski ep v prozi o junakih in bogovih
figurativno pripoved o junaških dejanjih in doživljajih
(= saga novel) roman, ki v dolgi, skozi več rodov segajoči pripovedi oblikuje usodo svojih junakov

The Forsyte Saga družinski roman o Forsytih

sága ž (norv. saga) saga, mit, bajka v staroskandinavski literaturi

sagéna ž (gr. sagéne) zgod. bojna ladja v stari hrvaški državi

saggar, sagger [sǽgə]

1. samostalnik
lonec iz žgane gline, v katerega se da glinena snov pri žganju

2. prehodni glagol
žgati v takem loncu

sagum [sagɔm] masculin kratek plašč, ki so ga nosili Rimljani in Galci v vojni

sagum -ī, n (kelt. beseda, gr. σάγος; prim. skr. sájati (on) spne, spenja, lit. sagis popotna obleka, sègti spe(nja)ti, let. segene odeja, velika krpa, star plašč)

1.
a) štirioglato, debelo sukno ali volnina kot ogrinjalo, ogrinjača, kratek plašč (sužnjev, pastirjev, Galcev in Germanov): CA., COL., PLIN., DIG. idr., tegumen omnibus sagum fibulā aut spinā consertum T. „plet“.
b) volnena konjska ogrinjača: VEG.
c) sukno za metanje v zrak, prožna ponjava (nekakšen trampolin kot kazen): SUET., MART.
d) sukno kot branilna (zaščitna) stena proti puščicam: VEG.
e) blazina: CI. EP., VEG.

2. vojaški (vojni) plašč: sinistras sagis involvunt C., data ex praeda militibus aeris octogeni bini sagaque et tunicae L., qui arma, saga, bellum flagitant CI., punico lugubre mutavit sagum (sc. Antonius) H. je zamenjal škrlatni (vojaški) plašč za žalno obleko; od tod meton. rekla α) sagum sumere CI. ali (o več osebah) saga sumere CI., L. EPIT. zgrabiti (za) orožje, prijeti za orožje, pripraviti (pripravljati) se na boj, na vojno. β) ad saga ire CI., VELL. prijeti za orožje. γ) est in sagis civitas CI. je pod orožjem. δ) saga ponere L. EPIT. odložiti orožje. – Soobl. sagus -ī, m: ENN. AP. NON., VARR. AP. NON., AFR. FR.

sail¹ [séil] samostalnik
jadro; (vsa) jadra (ladje); (pri številu) ladje množina
krilo mlina na veter; dimnik za zračenje na ladji ali v rudniku; vožnja zjadrnico, z ladjo, potovanje z ladjo
poetično krilo, perut

in full sail s polnimi jadri, figurativno s polno paro
under sail pod jadri, na vožnji, na poti
under full sail, with all sails set s polnimi jadri
a fleet of 100 sail brodovje, flota 100 ladij
a few days' sail (le) nekaj dni trajajoče potovanje po morju
to clap on sail hitro zviti jadra
to crowd sail jadrati z vsemi jadri
to go for a sail iti na jadranje, na vožnjo z ladjo
to have a sail napraviti sprehodno vožnjo z jadrnico
to hoist (to set) sail dvigniti (razpeti) jadro
to loosen, to unfurl the sails odvezati, razviti jadra
to lower, to strike sail spustiti jadro
to make sail odpluti, iti na morje
to set sail for England odjadrati, odpluti v Anglijo
to set up one's sail to every wind figurativno obračati plašč po vetru
to shorten, to take in sail skrajšati jadro
to take the wind out of s.o.'s sails figurativno prekrižati komu načrte, pokvariti komu dobro priložnost
to take in sail sneti jadro, figurativno staviti manjše zahteve

saint-cyrien [-sirjɛ̃] masculin učenec vojaške šole v Saint-Cyru

saison [sɛzɔ̃] féminin letni čas, sezija, sezona; (posebna) doba v življenju; ugoden trenutek; médecine kura

saison d'une station de ski sezona zimskega centra
saison des pluies, sèche deževna, sušna doba
saison des amours doba, čas parjenja živali
saison théâtrale gledališka sezona
la belle saison konec pomladi in poletje
la mauvaise saison konec jeseni in zima
arrière-saison féminin (pozna) jesen
marchande féminin des quatre saisons ulična branjevka (z vozičkom)
plein masculin de la saison visoka, glavna sezona
vente féminin de fin de saison sezonska razprodaja
la saison bat son plein sezona je na višku, na vrhuncu
faire une saison à Rogaška Slatina napraviti kuro v R. S.
étre de saison (figuré) biti na mestu, biti umesten
être hors de saison, ne pas être de saison ne biti na inestu
vêtement masculin de demi-saison spomladanska ali jesenska obleka

sàksija ž (t. saksy)
1. cvetlični lonček
2. kovinska pokrovka, s katero pokrijejo kolač, da se v žerjavici hitreje speče

salamander [sǽləmændə] samostalnik
zoologija salamander; duh, ki živi v ognju; (vele)močerad; požiralec ognja (v cirkusu)
figurativno oseba, ki lahko prenaša vročino; drzen, neustrašen vojak (ki gre v sovražni ogenj); razbeljena železna plošča za pečenje kolačev, omlet; pekač

sales-ledger [séilzledžə] samostalnik
knjiga, v katero se vpisujejo računi dolžnikov

salesman množina salesmen [séilzmən] samostalnik
prodajalec v trgovini; preprodajalec; veletrgovec
ameriško trgovski potnik