Franja

beneficio m (pl. -ci)

1. beneficij, dobrota, korist; ugodnost:
colmare qcn. di benefici koga zasuti z dobrotami
trarre beneficio dalla cura imeti koristi od zdravljenja
beneficio di legge zakonska ugodnost
con beneficio d'inventario pren. z (določenimi) pridržki

2.
beneficio ecclesiastico relig. cerkveni beneficij

beneficium (benificium) -iī, n (benefacere)

1. dobro delo, dobrota, zasluga, usluga, milost: ut malefacii quam beneficii potius immemores essent L., in re publica multo praestat benefici quam malefici immemorem esse S., senatus et populus Romanus benefici et iniuriae memor esse solet S., nec enim si tuam ob causam cuiquam commodes, beneficium illud habendum est, sed feneratio Ci., beneficium alicui dare Ci. ali alicui tribuere Ci., N., Cu., Sen. ph. ali alicui offerre C. ali in aliquem conferre (deferre) Ci. ali beneficio aliquem afficere Ci. dobroto izkaz(ov)ati komu, beneficia accipere (ab aliquo) Ci. dobrote preje(ma)ti (od koga), beneficio devinciri (obligari) Ci., beneficium tueri Ci., Plin. iun. dobroto v srcu ohraniti, hvaležno priznavati, beneficia mutua N. medsebojne usluge, alicuius beneficia in aliquem C., S. zasluge za koga, aliquid in beneficii loco petere Ci. ali in beneficio relinquere L. kot uslugo (milost), in summo beneficio impetrare Ci. kot veliko dobroto (milost), beneficii causā ali per beneficium Ci. iz dobrote (ljubezni).

2. abl. beneficio po posredovanju, po prizadevanju, po zaslugi, s pomočjo, zaradi česa, po čem: hoc beneficio Ter. s tem sredstvom, beneficio suo Ariovistum finem facturum iniuriis C., beneficio deorum C. z božjo pomočjo, nostri consulatus beneficio Ci., beneficio sortium C. po žrebanju, beneficio silvarum Hirt. v varni zaščiti gozdov.

3. drž.pr.
a) ugoditev, odlikovanje, odlika, počastitev, podelitev (kake službe ali časti), povišanje ali napredovanje (v službi), predpravica: S., T., populi Romani beneficium sibi extorqueri C., Atticum civem facere studebant, quo beneficio uti (sprejeti) noluit N., cum suo magno beneficio esset Ci. ker mu je bilo njegovo priporočilo v veliko hvalo, ut tribuni militum … a populo crearentur, quae antea … dictatorum et consulum ferme fuerant beneficia L. predpravica, cooptatio collegiorum ad populi beneficium transferebatur Ci. je postajalo predpravica ljudstva, in beneficiis ad aerarium delatus est a L. Lucullo Ci. (gl. aerārium pod aerārius), in beneficium recepti Vell. v podelitev državljanstva, centuriones sui beneficii Suet. njegove kreature; aliquid sui beneficii facere storiti kaj odvisno od svoje milostne volje Suet., Iust., pren.: Sen. ph.
b) svoboščina, posebna pravica, pooblaščenje: beneficium militare, anulorum, religionis Icti., beneficium liberorum Suet. oprostitev od sodništva zaradi določenega števila otrok.

Opomba: Sinkop. obl. (vulg.) benficium: Pl., Ter., Ph.

beneficō -āre = bene facere: dobrotovati; z dat.: cognato Char.

benevolentia (benivolentia) -ae, f (benevolens, benivolens)

1. dobrohotnost, blagohotnost, naklonjenost: voluntate beneficā benevolentia movetur Ci., quod ceteri imperio potuerunt, hic benevolentiā tenuit N., Graecorum benevolentia erga se Cu., benevolentiam habere erga aliquem Ci., nihil de sua in Aeduos benevolentia deminuere C., cum aliquo benevolentiā in aliquem certare T.; z objektnim gen.: eius benevolentiā N. zaradi njegove priljubljenosti.

2. occ. prizanašanje, prizanesljivost, spregledanje, blagost, milost(ljivost): Icti.

3. met. dokaz dobrohotnosti ali naklonjenosti: benevolentiam civium accipiebat N.; v pl. = dobrohotna dejanja, milostna dejanja: Arn.

benevolus (benivolus) 3, adv. -ē (bene in velle); le v poz. (komp. in superl. se tvorita iz adj. benevolēns) dobrohoten, blagohoten, naklonjen, prijazen, zvesto vdan, ustrežljiv: animus Ci., officio esse functum benevolentissimi atque amicissimi Ci. ep., benevole fit aliquid Ci.; z dat. ali z erga: servum et sibi benivolum esse et patri fuisse arbitrabatur Ci., benevolentior tibi quam fui nihilo sum factus Ci. ep., me scit esse erga se benevolum Pl., quos (Torquatos) … erga nos amice et benivole collegisti Ci. iz prijaznosti in dobrohotnosti do mene.

benīgnus 3, adv. -ē, pri Tit. ap. Non. benīgniter (iz *benognos: *benus [= bonus] in genere [= gīgnere]) „dobro ustvarjen“, „dobre čudi“ (naspr. malīgnus); od tod

I. dober ali dobrotljiv po mišljenju in v vedenju proti drugim

1. dobrodušen, prijazen, vljuden, naklonjen, mil, blag, blagovoljen: homines Ci., numen, divi H., salutare benigne, benigne attenteque audire, benigne polliceri, benignissime promittere Ci., benigne appellare milites S., benigne (benignius Cu.) alloqui L., aliquem benigne invitare ali accipere L., benigne exceptus T., benigne arma capere L. radovoljno; benigne (sc. facis) v pogovoru kot vljuden izraz zahvale, bodisi da se ponujeno sprejme, bodisi odkloni = hvala! prosim lepo: modium denario; benigne Ci., tu quantumvis tolle, benigne! H.; pren. o stvareh in abstr. = prijazen, prijeten, mil: oratio Ci., vultus et sermo L., vultus benigni L., verba Pr.

2. occ. spregledljiv, rahel, milosten: interpretatio Icti. (naspr. dura = ki se strogo drži črke zakona), sententia benignior Icti.

3. pesn. dober = srečen, ugoden: dies, nox Stat., benignius interpretari ali accipere Icti., benignissime rescribere Icti.

— II. dejansko dober

1. dobrotljiv, dobrodelen, ugodljiv, ustrežljiv, darežljiv, radodaren, dobrih (odprtih) rok: liberalis benignusque Ci., qui benigniores volunt esse quam res patitur Ci., benigna mens V. ugodljivo, benigne praebere Ter., me benignius omnes salutant quam salutabant prius Pl. bolj gostobesedno, benigne commeatus in castra advehere L. obilno, benigne facere alicui Ter., Ci. idr. ali adversus aliquem Sen. ph. biti dober do koga, dobroto izkazovati komu, benignius se tractare H. bolj si goditi, bolj gosposko živeti, benignius eprome vinum H.; z dat.: benignus virgini Pl., fortuna … nunc mihi, nunc alii benigna H.; z erga ali adversus: erga te benignus fui Pl., adversus amicos benignus Sen. ph.; pesn. z gen. (po gr. vzoru): vini somnique benignus H. strežeč si z vinom in spanjem, ves vinski in dremoten; benignus v slabem pomenu radodaren = potraten, zapravljiv: neque benigno tuo dedi Stratippocli Pl., atque est benignus potius quam frugi bonae Pl.

2. pren. o stvareh in abstr. = obilno darujoč, obilen, ploden, rodoviten, bogat: ager O., terra Tib., tellus Plin., vepres, cornu (copiae), daps H., ingeni benigna vena H., praeda O., ex illo benignissimo fonte Sen. ph., Plin. iun., benigna materies L., Mel. plodna, hvaležna, benignior materia, materia benignissima Sen. ph., sermo benignus H. mnogobeseden, dolg, benignā vice H., benignissimum inventum Plin. kaj blagotvorna iznajdba.

bensì cong.

1. ampak, temveč:
non bisogna indugiare, bensì agire ne smemo se obotavljati, ampak moramo kaj storiti

2. a, resda, vendar, pač:
l'ho trattato male, bensì a malincuore grdo sem ravnal z njim, čeprav nerad

beō -āre -āvī -ātum (iz dueio, prim. bonus) pesn.

1. osrečiti (osrečevati), blažiti, ublažiti (ublaževati), veseliti, razveseliti (razveseljevati): hoc me beat saltem, quod perduelles vicit Pl; od tod poseb. v pogovoru: ecquid beo te? Ter. = ali te to veseli? beas ali beasti (sc. me) Kom. = to (kar praviš ali kar si storil) mi je drago, tako tudi: id beat, nimis beat (sc. me), quod … Pl.; s stvarnim obj.: agrum Setinum beare Tit. fr.

2. osrečiti (osrečevati) s čim, obdariti (obdarovati) s čim, (o)bogatiti s čim: caelo Musa beat H., ne dominus munere te parvo beet H., (poëta) Latium beabit divite lingua H., beare se interiore nota Falerni H. goditi si z … — Od tod adj. pt. pf. beātus 3, adv. -ē

1. osrečen, srečen, blažen: Ter., V., O. idr., nihil est tam miserabile quam ex beato miser Ci., Phraaten numero beatorum eximit Virtus H., beate (beatius) vivere Ci., ad beatissime vivendum parum est, ad beate satis Ci., non est mihi male, sed bene ac beate Cat., beatius quam aliae urbes excultae Mel., divitiis homines an sint virtute beati H., laudum cumulo beatus omni Stat., neque idem umquam aeque est beatus ac poëma cum scribit Cat.; o stvareh in abstr.: nihil est ab omni parte beatum H., beatae arces H., status rei publicae fortunatior beatiorque L., cum ipsa virtus efficiat ita beatam vitam, ut beatior esse non possit Ci., beata mors Ci., beatum tempus O., saeculum beatissimum T., beatior spiritus Q. bolj blažena navdušenost; sedes beatae V. ali arva beata H. = sedes beatorum, arva beatorum (gl. v nadalj. beati = μάκαρες) bivališča blaženih; adv. beate srečno = docela, popolnoma: locum beate implebat Sen. rh. Subst.
a) beātum -ī, n (τὸ μακάριον) blaženost: in qua (virtute) sit ipsum etiam beatum Ci., non quia per se beatum est malo caruisse, sed quia … Sen. ph.
b) beātī -ōrum, m (μάκαρες) blažen(c)i (o umrlih): beatorum insulae (= μακάρων νῆσοι) Ci. fr. otoki, ki bi naj po mnenju starodavnikov ležali v Oceanu ob zahodnem robu zemlje; tam bi naj padli junaki uživali blaženo in večno življenje. Od tod beatus 3 v pozni lat. blaženi = umrli, rajni, pokojni: quem cum beatum fuisse Sallustius respondisset, intellexit occisum Amm.; pren.: (vir) beatae memoriae Eccl. blaženega spomina.
c) Beātissimus Preblaženi, naslov višje duhovščine: pozni Icti. in Eccl.

2. srečnega se čuteč, zadovoljen: satis beatus unicis Sabinus H., agricolae … fortes parvoque beati H.

3. obogaten, bogat, imovit: Pl., O., Cat., Iuv., Thynā merce beatus (še pravi pt. pf.) H.; od tod: mulier beata ac nobilis Ci., uxor beata H., Sen. ph., dum aedificant tamquam beati, in aes alienum incidunt Ci., homo non beatissimus N. ne posebno bogat, florente ac beatā re publica L., tyrannus opulentissimae et beatissimae civitatis Ci., beata Roma H.; subst. beātī -ōrum, m bogataši, bogatini: noli nobilibus, noli conferre beatis Pr.; pren. bogat = (pre)obilen, prekipevajoč: gazae beatae Arabum H., vox Q. bogato nadarjeno grlo, ingenii beatissima ubertas, beatissima rerum verborumque copia Q.; occ.
a) blažen, ploden, rodoviten: auriferi beata ripa Tagi O., rus beatum H., rura beata Stat., beati Campaniae sinus T.;
b) pesn. = krasen, prelep: nuntii, commoda Cat., munera Pr., thermae Mart., nectar Mart. božanski, dies beatissimus Amm.; pren. adv. beate! krasno! kot vzklik prilizovanja: Mart.

bepflanzen posaditi, zasaditi (mit z)

Berechtigung, die, upravičenost, pravica (do), upravičenje; mit voller Berechtigung z vso pravico

Berenīcē (Beronīcē), v sinkop. obl. Bernīcē -ēs, f (Βερενίκη, Βερονίκη, mak. Φερενίκη, od tod žensko ime Veronica Veronika) Berenika, Beronika, Bernika,

I. gr. žensko ime. Poseb.

1. hči kirenskega kralja Mage (Magas), žena kralja Ptolemeja III. Evergeta, za čigar rešitev je bogovom žrtvovala svoje lepe kodre, ki so bili kot ozvezdje uvrščeni med zvezde na severni polobli: Hyg., Iust. (po Plin. je Berenices crinis neko drugo ozvezdje na južni polobli). Od tod adj. Berenīcēus (Beronīcēus) 3 bereniški, beroniški, Berenikin, Beronikin: vertex Cat.

2. hči judovskega kralja Agripe I., žena Heroda Halkidskega, po čigar smrti je bila osumljena, da ima krvoskrunsko razmerje s svojim bratom Agripo II., pozneje pa je bila ljubica ces. Tita: Iuv., T., Suet.

3. Grkinja s priimkom Callipatra: Val. Max., Plin.

— II. gr. mestno ime.

1. mesto v Kirenajki, prej Hesperis ali Hesperia (zdaj Benghazi): Plin., Amm. Od tod subst. Berenīcis -idis, acc. -ida, f pokrajina okoli Berenike, pesn. = Kirenajka: Lucan., Sil.

2. mesto v Arabiji ob Elanskem zalivu (sinus Aelanites): Mel.

3. mesto ob Rdečem morju z vzdevkom Epidires (ἐπὶ δειρῆς): Mel., Plin.

4. mesto v Trogloditiki z vzdevkom Panchrysos): Plin.

5. tržišče med Egiptom in Trogloditiko: Plin.

Berg, der, (-/e/s, -e) gora, hrib, am Berg v gorah; in die Berge gehen iti v gore; über den Berg sein biti iz najhujšega, biti zunaj nevarnosti; über alle Berge: er ist ... izginil je kot kafra; zu Berge stehen Haare: naježiti se; goldene Berge versprechen obljubljati zvezde z neba

bergab navzdol; figurativ es geht bergab mit navzdol gre z

bergl|a [é] ženski spol (-e …) die Krücke, der Krückstock
hoditi ob berglah/z berglami mit/an Krücken gehen

bérgla crutch

hoditi z bérglami to go about on crutches

bérgla béquille ženski spol

hoditi ob berglah, z berglami marcher avec des béquilles; (staro) béquiller

bérgla muleta f

hoditi z berglami andar con muletas

berilijev pridevnik
(o snovi) ▸ berilliumTrenutno se večina berilija pridobi z redukcijo berilijevega fluorida s prečiščenim magnezijem. ▸ Jelenleg a legtöbb berilliumot úgy nyerik, hogy a berillium-fluoridot tisztított magnéziummal redukálják.
Friedrich Wöhler in A. A. Bussy sta leta 1828 neodvisno drug od drugega izolirala kovino z reakcijo kalija in berilijevega klorida. ▸ Friedrich Wöhler és A. A. Bussy 1828-ban egymástól függetlenül izolálta a fémet kálium és berillium-klorid reakciójával.

bersagliare v. tr. (pres. bersaglio)

1. meriti (v cilj, tarčo)

2. streljati (na), obstreljevati:
bersagliare qcn. di pugni koga obdelovati z udarci, s pestmi
bersagliare qcn. di domande pren. koga zasuti z vprašanji

Berücksichtigung, die, upoštevanje; mit Berücksichtigung/unter Berücksichtigung z ozirom na; ohne Berücksichtigung von ne oziraje se na