Franja

Zadetki iskanja

  • pravopis moški spol (-a …) die Rechtschreibung, die Orthographie; knjiga: die Rechtschreibung, das Rechtschreibungsbuch
    v skladu s pravopisom orthographisch
    ne v skladu s pravopisom unorthographisch
  • prázen (-zna -o)

    A) adj.

    1. vuoto; vacante; deserto; bianco:
    prazen kozarec bicchiere vuoto
    prazen list foglio bianco
    praznih rok a mani vuote
    prazno mesto posto vacante

    2. vuoto; nudo; scarico:
    prazna dvorana sala vuota
    prazna stena parete nuda
    prazna puška fucile scarico

    3. pren. vano, fatuo, frivolo, effimero, falso:
    prazna slava gloria fatua, effimera
    prazno govorjenje discorsi vani, vacui

    4. vuoto, inespressivo, scialbo

    5. pren. senza gusto; insipido, senza sapore:
    sadje praznega okusa frutta senza sapore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njegove obljube so en sam prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, sono promesse da marinaio
    varati, zavajati s praznimi obljubami vendere fumo
    žarg. igrati pred prazno dvorano fare forno
    trg. vrniti prazne steklenice restituire i vuoti
    prazne klatiti dire, raccontare ciance, frottole, balle
    prazno slamo mlatiti pestare l'acqua nel mortaio
    imeti prazno glavo avere una testa vuota
    prepirati se s kom za prazen nič litigare per un nonnulla
    piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
    imeti prazen žep esser al verde, senza un soldo
    ostati praznih rok rimanere a mani vuote
    fiz. prazen prostor vuoto
    avt. prazen tek marcia in folle, a vuoto
    mat. prazna množica insieme vuoto
    prazna glasovnica scheda bianca
    prazna grožnja bravata
    prazna marnja ciancia, diceria, vaniloquio
    pren. prazni upi specchietto per le allodole
    prazno govoričenje sproloquio
    PREGOVORI:
    prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta i piedi
    prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
    kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda

    B) prázni (-a -o) m, f, n
    tam je še nekaj praznega lì c'è ancora posto
    ta pa je prazna questa è però grossa
    prazne govoriti sballarle, spararle grosse
    gledati v prazno guardare fissamente, fissare il vuoto
    govoriti v prazno parlare ai muri
    izzveneti v prazno restare senza esito, essere vano
    ustreliti v prazno fare cilecca
  • prazgodovina samostalnik
    1. (časovno obdobje) ▸ őskor, őstörténet
    strokovnjak za prazgodovino ▸ őskor szakértője
    obdobja prazgodovine ▸ őstörténet időszakai
    muzej prazgodovinekontrastivno zanimivo őstörténeti múzeum
    segati v prazgodovino ▸ őskorba visszanyúlik
    človeška prazgodovina ▸ emberi őstörténet
    Ozemlje današnje Slovenije je bilo poseljeno že v prazgodovini. ▸ A mai Szlovénia területe már az őskor óta lakott terület.

    2. izraža poudarek (kar je zastarelo ali že dolgo ne obstaja) ▸ őskor, múlt, régmúlt
    Očitno še vedno živimo v prazgodovini! ▸ Úgy tűnik, még mindig az őskorban élünk.
    Štiri mesece po zavzetju Bagdada so napovedi o obnovitvi izvoza iraške nafte že po nekaj tednih postale prazgodovina. ▸ Négy hónappal Bagdad elfoglalása után az iraki olajexport megújítására vonatkozó előrejelzések már néhány héten belül a múlté lettek.
    Po drugi strani pa smo bili presenečeni, ko smo ugotovili, da skener skenira v treh prehodih, kar je pri navadnih skenerjih že prazgodovina. ▸ Másrészt meglepődtünk, hogy a szkenner három menetben szkennel, ami a hagyományos berendezések esetében már a múlté.
  • praznováti (slaviti) to celebrate; to solemnize; to keep (ali to observe) a holiday

    praznováti rojstni dan (obletnico, god) to celebrate one's birthday (an anniversary, a name day); (ne delati) to stop work, not to work
  • prebáviti prebávljati to digest

    on tega ne more prebáviti, prebávljati (figurativno) it sticks in his gizzard
    prebavljen digested
  • prebáviti (-im) | prebávljati (-am) perf., imperf.

    1. digerire; ekst. smaltire:
    narava ne more prebaviti vseh odpadkov la natura non può smaltire tutti i rifiuti

    2. (premisliti premišljati) riflettere, ponderare; pensarci su

    3. (sprejeti, sprejemati) digerire; mandar giù
  • prebit1 (-a, -o) durchbrochen
    ne vreden prebite pare keinen [Schuß] Schuss Pulver wert, keine müde Mark wert
    | ➞ → prebiti1
  • prebít broken (in several places)

    prebíte pare ne, niti prebíte pare not a penny, not a brass farthing
    nimam prebíte pare I haven't got a brass farthing
  • prebít1 (-a -o) adj.

    1. sfondato, fracassato, perforato:
    pren. led je prebit il ghiaccio è rotto
    ne imeti prebite pare essere al verde, senza un soldo, senza il becco d'un quattrino
    ne biti vreden prebite pare non valere un'acca

    2. bastonato, picchiato

    3. (presnet) maledetto
  • prebíti2 (-bíjem) perf.

    1. passare:
    še vedno ne vem, kje naj prebijem počitnice non so, non ho deciso ancora dove passare le vacanze

    2. pren. (prenesti, zdržati) sopportare, sostenere; fare a meno di:
    človek prebije več, kakor misli l'uomo è capace di sopportare più di quanto pensi
  • prebíti2 (-bíjem) perf.

    1. passare:
    še vedno ne vem, kje naj prebijem počitnice non so, non ho deciso ancora dove passare le vacanze

    2. pren. (prenesti, zdržati) sopportare, sostenere; fare a meno di:
    človek prebije več, kakor misli l'uomo è capace di sopportare più di quanto pensi
  • preblízu too near

    ne hodi preblízu! stand off!, keep your distance!
  • preboléti to get over; to recover (from)

    preboléti bolezen to get over one's illness
    prebolel je dolgo bolezen he has recovered from a long illness
    prebolela je hudo bolezen she has gone through a severe illness
    preboléti krivico to forget an injustice
    ne bo prebolel njene smrti he will not get over her death
  • précédent, e [presedɑ̃, t] adjectif prejšnji, poprejšnji; masculin precedenčen primer

    le jour précédent prejšnji dan
    sans précédent edinstven, nezaslišan, še nikoli ne viden
    créer, établir un précédent napraviti, ustvariti precendenčen primer
    invoquer un précédent sklicevati se na precedenčen primer
  • précéder [presede] verbe transitif iti (hoditi, peljati se, jahati) (quelqu'un pred kom); stati, biti, priti, vršiti se (quelque chose pred čim); biti spredaj; biti prej (tu) (quelque chose kot kaj, pred čim); imeti prednost (quelque chose pred čim)

    il le précéde en âge starejši je od njega
    il ne m'a précédé que de trois minutes le tri minute je prišel pred menoj
    la cause précède l'effet vzrok nastopi pred učinkom
    la monarchie a précédé la république monarhija je bila pred republiko
  • precediti skozi zobe frazem
    (s težavo povedati) ▸ fogai közt szűri a szót
    "Ne bom plačal za nekaj, česar nisem storil," je precedil skozi stisnjene zobe. ▸ „Nem fizetek olyasmiért, amit nem én tettem” – szűrte a szavakat a fogai között.
  • precéj2 (mnogo) a great deal, a good deal of; in no small measure; much, many; pretty; rather; quite a few

    precéj (kar) dober rather good
    precéj dolgo a pretty long time
    precéj pozno rather late
    precéj denarja a great deal of money
    precéj knjig a good many books
    precéj dolga pot rather a long way
    kar precéj daleč od tu a good distance from here
    njegova opazka je bila precéj bedasta his remark was rather foolish
    jaz bi precéj rajši ne šel a I would (ali I'd) much rather not go there
  • prècej1 at once, immediately, instantly; straight off, straightaway

    pridem prècej! (I'm) coming!
    ne morem vam prècej povedati I cannot tell you straight off
  • precio moški spol cena; vrednost, nagrada; ugled; podkupovanje

    precio bajo, aumentado nizka, zvišana cena
    precio de compra kupna cena
    precio al contado cena za gotovino
    el precio corriente, actual sedanja cena
    precio de coste (de costo) lastna cena
    precio económico, precio bajo, precio barato nizka cena
    precio en junto, precio a destajo pavšalna cena
    precio equivocado (inexacto) netočna cena
    precio exorbitante pretirana, nedosegljiva cena
    precio fuerte prodajna cena
    precio medio poprečna cena
    precio de(l) mercado tržna cena
    precio mínimo najnižja cena
    precio módico, precio razonable zmerna cena
    precio de ocasión zelo ugodna cena
    precio preferente, precio de preferencia, precio especial izjemna (prednostna) cena
    precio al pormenor cena na drobno
    precio reducido znižana cena
    precio ruinoso, precio irrisorio smešna, slepa cena
    precio de venta prodajna cena
    precio ventajoso ugodna cena
    el último precio zadnja, najnižja cena
    a buen precio poceni
    a cualquier precio, a todo precio za vsako ceno
    a menos precio ceneje
    a mitad de precio za polovično ceno
    a ningún precio za nobeno ceno; še v sanjah ne
    a poco precio poceni
    a precio de su salud za ceno svojega zdravja
    alzar, aumentar, elevar, subir el precio zvišati ceno
    aumentar, subir de precio dvigniti se v ceni
    (re)bajar, reducir el precio znižati ceno
    debatir, regatear el precio pogajati se za ceno
    fijar el precio določiti ceno
    pasar del precio prekoračiti ceno
    poner a precio oceniti
    ponerse a precio vdati se prostituciji
    tener precio najti, imeti prodajo
    tener a precio, tener en mucho precio (visoko) ceniti
    no tener precio biti brez primere, ne biti plačljiv
    valer su precio biti vreden svoje cene
    ¿qué precio tiene? kakšna je cena?
    precios pl cenik
    baja de los precios padec cen
    lista de precios cenik
    espero sus precios pričakujem Vaš predračun stroškov
  • precisar natančno določiti; (pri)siliti, primorati; potrebovati

    no me precisan otros informes ne potrebujem nobenih nadaljnjih informacij