pravopis moški spol (-a …) die Rechtschreibung, die Orthographie; knjiga: die Rechtschreibung, das Rechtschreibungsbuch
v skladu s pravopisom orthographisch
ne v skladu s pravopisom unorthographisch
Zadetki iskanja
- prázen (-zna -o)
A) adj.
1. vuoto; vacante; deserto; bianco:
prazen kozarec bicchiere vuoto
prazen list foglio bianco
praznih rok a mani vuote
prazno mesto posto vacante
2. vuoto; nudo; scarico:
prazna dvorana sala vuota
prazna stena parete nuda
prazna puška fucile scarico
3. pren. vano, fatuo, frivolo, effimero, falso:
prazna slava gloria fatua, effimera
prazno govorjenje discorsi vani, vacui
4. vuoto, inespressivo, scialbo
5. pren. senza gusto; insipido, senza sapore:
sadje praznega okusa frutta senza sapore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove obljube so en sam prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, sono promesse da marinaio
varati, zavajati s praznimi obljubami vendere fumo
žarg. igrati pred prazno dvorano fare forno
trg. vrniti prazne steklenice restituire i vuoti
prazne klatiti dire, raccontare ciance, frottole, balle
prazno slamo mlatiti pestare l'acqua nel mortaio
imeti prazno glavo avere una testa vuota
prepirati se s kom za prazen nič litigare per un nonnulla
piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
imeti prazen žep esser al verde, senza un soldo
ostati praznih rok rimanere a mani vuote
fiz. prazen prostor vuoto
avt. prazen tek marcia in folle, a vuoto
mat. prazna množica insieme vuoto
prazna glasovnica scheda bianca
prazna grožnja bravata
prazna marnja ciancia, diceria, vaniloquio
pren. prazni upi specchietto per le allodole
prazno govoričenje sproloquio
PREGOVORI:
prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta i piedi
prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda
B) prázni (-a -o) m, f, n
tam je še nekaj praznega lì c'è ancora posto
ta pa je prazna questa è però grossa
prazne govoriti sballarle, spararle grosse
gledati v prazno guardare fissamente, fissare il vuoto
govoriti v prazno parlare ai muri
izzveneti v prazno restare senza esito, essere vano
ustreliti v prazno fare cilecca - prazgodovina samostalnik
1. (časovno obdobje) ▸ őskor, őstörténetstrokovnjak za prazgodovino ▸ őskor szakértőjeobdobja prazgodovine ▸ őstörténet időszakaimuzej prazgodovine ▸ kontrastivno zanimivo őstörténeti múzeumsegati v prazgodovino ▸ őskorba visszanyúlikčloveška prazgodovina ▸ emberi őstörténetOzemlje današnje Slovenije je bilo poseljeno že v prazgodovini. ▸ A mai Szlovénia területe már az őskor óta lakott terület.
2. izraža poudarek (kar je zastarelo ali že dolgo ne obstaja) ▸ őskor, múlt, régmúlt
Očitno še vedno živimo v prazgodovini! ▸ Úgy tűnik, még mindig az őskorban élünk.
Štiri mesece po zavzetju Bagdada so napovedi o obnovitvi izvoza iraške nafte že po nekaj tednih postale prazgodovina. ▸ Négy hónappal Bagdad elfoglalása után az iraki olajexport megújítására vonatkozó előrejelzések már néhány héten belül a múlté lettek.
Po drugi strani pa smo bili presenečeni, ko smo ugotovili, da skener skenira v treh prehodih, kar je pri navadnih skenerjih že prazgodovina. ▸ Másrészt meglepődtünk, hogy a szkenner három menetben szkennel, ami a hagyományos berendezések esetében már a múlté. - praznováti (slaviti) to celebrate; to solemnize; to keep (ali to observe) a holiday
praznováti rojstni dan (obletnico, god) to celebrate one's birthday (an anniversary, a name day); (ne delati) to stop work, not to work - prebáviti prebávljati to digest
on tega ne more prebáviti, prebávljati (figurativno) it sticks in his gizzard
prebavljen digested - prebáviti (-im) | prebávljati (-am) perf., imperf.
1. digerire; ekst. smaltire:
narava ne more prebaviti vseh odpadkov la natura non può smaltire tutti i rifiuti
2. (premisliti premišljati) riflettere, ponderare; pensarci su
3. (sprejeti, sprejemati) digerire; mandar giù - prebit1 (-a, -o) durchbrochen
ne vreden prebite pare keinen [Schuß] Schuss Pulver wert, keine müde Mark wert
| ➞ → prebiti1 - prebít broken (in several places)
prebíte pare ne, niti prebíte pare not a penny, not a brass farthing
nimam prebíte pare I haven't got a brass farthing - prebít1 (-a -o) adj.
1. sfondato, fracassato, perforato:
pren. led je prebit il ghiaccio è rotto
ne imeti prebite pare essere al verde, senza un soldo, senza il becco d'un quattrino
ne biti vreden prebite pare non valere un'acca
2. bastonato, picchiato
3. (presnet) maledetto - prebíti2 (-bíjem) perf.
1. passare:
še vedno ne vem, kje naj prebijem počitnice non so, non ho deciso ancora dove passare le vacanze
2. pren. (prenesti, zdržati) sopportare, sostenere; fare a meno di:
človek prebije več, kakor misli l'uomo è capace di sopportare più di quanto pensi - prebíti2 (-bíjem) perf.
1. passare:
še vedno ne vem, kje naj prebijem počitnice non so, non ho deciso ancora dove passare le vacanze
2. pren. (prenesti, zdržati) sopportare, sostenere; fare a meno di:
človek prebije več, kakor misli l'uomo è capace di sopportare più di quanto pensi - preblízu too near
ne hodi preblízu! stand off!, keep your distance! - preboléti to get over; to recover (from)
preboléti bolezen to get over one's illness
prebolel je dolgo bolezen he has recovered from a long illness
prebolela je hudo bolezen she has gone through a severe illness
preboléti krivico to forget an injustice
ne bo prebolel njene smrti he will not get over her death - précédent, e [presedɑ̃, t] adjectif prejšnji, poprejšnji; masculin precedenčen primer
le jour précédent prejšnji dan
sans précédent edinstven, nezaslišan, še nikoli ne viden
créer, établir un précédent napraviti, ustvariti precendenčen primer
invoquer un précédent sklicevati se na precedenčen primer - précéder [presede] verbe transitif iti (hoditi, peljati se, jahati) (quelqu'un pred kom); stati, biti, priti, vršiti se (quelque chose pred čim); biti spredaj; biti prej (tu) (quelque chose kot kaj, pred čim); imeti prednost (quelque chose pred čim)
il le précéde en âge starejši je od njega
il ne m'a précédé que de trois minutes le tri minute je prišel pred menoj
la cause précède l'effet vzrok nastopi pred učinkom
la monarchie a précédé la république monarhija je bila pred republiko - precediti skozi zobe frazem
(s težavo povedati) ▸ fogai közt szűri a szót
"Ne bom plačal za nekaj, česar nisem storil," je precedil skozi stisnjene zobe. ▸ „Nem fizetek olyasmiért, amit nem én tettem” – szűrte a szavakat a fogai között. - precéj2 (mnogo) a great deal, a good deal of; in no small measure; much, many; pretty; rather; quite a few
precéj (kar) dober rather good
precéj dolgo a pretty long time
precéj pozno rather late
precéj denarja a great deal of money
precéj knjig a good many books
precéj dolga pot rather a long way
kar precéj daleč od tu a good distance from here
njegova opazka je bila precéj bedasta his remark was rather foolish
jaz bi precéj rajši ne šel a I would (ali I'd) much rather not go there - prècej1 at once, immediately, instantly; straight off, straightaway
pridem prècej! (I'm) coming!
ne morem vam prècej povedati I cannot tell you straight off - precio moški spol cena; vrednost, nagrada; ugled; podkupovanje
precio bajo, aumentado nizka, zvišana cena
precio de compra kupna cena
precio al contado cena za gotovino
el precio corriente, actual sedanja cena
precio de coste (de costo) lastna cena
precio económico, precio bajo, precio barato nizka cena
precio en junto, precio a destajo pavšalna cena
precio equivocado (inexacto) netočna cena
precio exorbitante pretirana, nedosegljiva cena
precio fuerte prodajna cena
precio medio poprečna cena
precio de(l) mercado tržna cena
precio mínimo najnižja cena
precio módico, precio razonable zmerna cena
precio de ocasión zelo ugodna cena
precio preferente, precio de preferencia, precio especial izjemna (prednostna) cena
precio al pormenor cena na drobno
precio reducido znižana cena
precio ruinoso, precio irrisorio smešna, slepa cena
precio de venta prodajna cena
precio ventajoso ugodna cena
el último precio zadnja, najnižja cena
a buen precio poceni
a cualquier precio, a todo precio za vsako ceno
a menos precio ceneje
a mitad de precio za polovično ceno
a ningún precio za nobeno ceno; še v sanjah ne
a poco precio poceni
a precio de su salud za ceno svojega zdravja
alzar, aumentar, elevar, subir el precio zvišati ceno
aumentar, subir de precio dvigniti se v ceni
(re)bajar, reducir el precio znižati ceno
debatir, regatear el precio pogajati se za ceno
fijar el precio določiti ceno
pasar del precio prekoračiti ceno
poner a precio oceniti
ponerse a precio vdati se prostituciji
tener precio najti, imeti prodajo
tener a precio, tener en mucho precio (visoko) ceniti
no tener precio biti brez primere, ne biti plačljiv
valer su precio biti vreden svoje cene
¿qué precio tiene? kakšna je cena?
precios pl cenik
baja de los precios padec cen
lista de precios cenik
espero sus precios pričakujem Vaš predračun stroškov - precisar natančno določiti; (pri)siliti, primorati; potrebovati
no me precisan otros informes ne potrebujem nobenih nadaljnjih informacij