Franja

tŕst (-a) m canna; giunco; cannuccia (Phragmites australis):
zibati se kot trst v vetru dondolarsi come una canna al vento
navadni trst canna di palude (Phragmites communis)
sladkorni trst canna da zucchero (Saccharum officinarum)

truelove [trú:ləv] samostalnik
ljubček, ljubica; predragi, predraga

truelove knot okrasni vozel kot simbol zveste medsebojne ljubezni

truly [trú:li]
adv resnično, v resnici, zares; odkrito (rečeno), iskreno, vdano, zvesto; naravno; točno, pravilno

I am truly sorry zares mi je žal
yours truly (na koncu pisma) vaš vdani, z odličnim spoštovanjem
yours truly šaljivo moja malenkost
as it has been truly stated kot je bilo pravilno ugotovljeno

trump¹ [trəmp]

1. samostalnik
(kartanje) adut (tudi figurativno)
pogovorno dober, plemenit, krasen človek; zvesta (poštena) duša

all his cards are trumps, everything turns up trumps with him njemu se vedno vse posreči, on ima vedno srečo
he holds all the trumps on ima vse adute
to lead off a trump izigrati adut
to play trump figurativno izigrati (svoj) zadnji adut
to put s.o. to his trumps prisiliti koga, da izigra svoje zadnje adute; figurativno spraviti koga v stisko, prisiliti ga, da uporabi svoja zadnja sredstva
to turn up trumps obrniti karto, da se odloči, katera barva bo adut; figurativno, pogovorno izkazati se kot najboljše imeti srečo

2. prehodni glagol
prevzeti z adutom
figurativno prelisičiti, posekati (koga)
neprehodni glagol
izigrati adut, prevzeti z adutom

to trump out izigrati adut
to trump up zastarelo izmisliti si, iz trte izviti

truncus² -ī, m (truncus1)

1. deblo (brez vej in korenin), trš, štor, panj: arborum trunci C., L., V., olim truncus eram ficulnus H., induti trunci hostilibus armis (= tropaea) V.; meton. = drevo: H., Val. Fl.; pren.: truncum (sc. aegritudinis) evertere Ci. izkopati koren = izkoreniniti.

2. metaf.
a) človeški trup, truplo: Ci., Lucr. idr., recto se attollere trunco O., iacet ingens litore truncus avolsumque umeris caput V., truncus Hermae Iuv.
b) odsekan kos, npr. veja nam. vesla: Val. Fl.; kos mesa za prekajevanje: V. (Mor.); trunci lapidis eiusdem Plin. balvani, bolvani, bloki.
c) kot arhit. t.t. trup (deblo) stebra, „sredostolpje“, „sredostebrje“: Vitr.
d) (kot psovka za neumnega človeka) štor, trš, klada, butec, cepec, tepec, teleban, gumpec, teslo, butalec, budalo, kláma: qui potest esse in eiusmodi trunco sapientia? Ci., truncus lentus Pl. klamast štor.

truquer [trüke] verbe transitif ponarediti, sleparsko popačiti, prevarati, pogoljufati; verbe intransitif slepariti, goljufati

élections féminin pluriel truquées zgoljufane volitve
truquer les cartes sleparsko spremeniti, popačiti karte
combat masculin de boxe truqué vnaprej aranžiran boksarski dvoboj
truquer un tableau sleparsko ponarediti sliko (da je videti kot stara slika)

tū, pron. personale za 2. os. sg., gen. tuī, dat. tibī̆, acc. tē, abl. tē (skr. tú, tū, t(u)vám, gr. at. σύ, dor. τύ, homersko τύνη, got. þu = stvnem dū̆, nem. du, sl. ti, lit. tù) ti; pl. vōs, gen. part. vestrum (vostrum), gen. obj. vestrī (vostrī; prim. nostrum, nostrī pod egō), dat. vōbis, acc. vōs, abl. vōbis vi

I.

1. splošno: quot pondo te censes esse nudum? Pl., istanc tecum conspicio simul Pl., vos iuvenes animos geritis muliebres Enn., si quis quid vostrum Epidamni curari sibi velit Pl., vestri adhortandi causa L.

2. poudarjeno: tu mihi etiam legis Porciae, tu C. Gracchi, tu horum libertatis mentionem facis Ci., tibi aras, tibi occas, tibi metis Pl.

3. v nasprotju: tu nidum servas, ego laudo ruris rivos H., ego tu sum, tu es ego Pl.; pogosto elipt.: quid tu, vir optime (sc. dicis)? Ci. —

II.

1. kot dat. ethicus: alter tibi descendit de palatio et aedibus suis Ci., ecce tibi exortus est Isocrates Ci., haec vobis istorum per biduum militia fuit L.

2. vōs pri skupnih imenih v sg.: vos, Romanus exercitus L., vos, o Calliope, precor, aspirate canenti V., vos, Gaetulia sueta Sil.

Opomba: Pron. se krepi
a) s tĕ (gl. to besedo): tūte Kom., Ci., tēte (acc. in abl.) Ter., Ci.; tudi tūtine in tūtin? = tūtene? Pl.
b) z met (gl. to besedo): tibimet Pl., Sen. tr., vōsmet Pl., L., Ci., tūtemet (tūtimet) Ter., Lucr. — Star. gen. tis (= tui): Pl.; acc. in abl. tēd: Pl.

tūber¹ -eris, n (iz kor. *tūbh- (paralelni kor. k *tu-m- v tumēre))

1. vsak izrastek na telesu, grba, bula, novotvorba, oteklina, nabreklina, tumor, tvor, uljé (starejše gluta): cameli, boum Plin., tuber est totum caput Ter. vsa glava je v bulah = vsa glava je ena sama bula; pren. tubera bule = velike napake (naspr. verrūcae mehurčki = male napake): qui, ne tuberibus propriis offendat amicum, postulat, ignoscet verrucis illius H.

2. metaf.
a) lesna grča, hrga: Plin.
b) bot. gomólj (gomòlj), starejše gomoljíka: tubera radicis rotunda Plin. okrogla gomoljasta korenika.
c) bot. vrsta gob, mavrah, smrček in morda poseb. gomoljika (starejše lanož): Plin., Iuv., Mart.
d) bot. tuber terrae = cyclamīnos cikláma, kokórik (kokorík), starejše kozja repica (Cyclamen europaeum Linn.): Plin.
e) krtina (kot psovka): recte, videbo te in publicum, mus, immo terrae tuber Petr.

tubulātus 3 (tubulus) cevkast, votel kot kaka cev: transitus Plin. iun., cuniculi latus introrsus tubulatum Plin.

tubus -ī, m cev

1. vodna cev, votlo, valjasto, večinoma svinčeno telo, drugačno kot cevi, imenovane canalis in fistula: Col., Plin., Sen. ph., Vitr.; metaf.: modo qui per omnes viscerum tubos ibat Mart.

2. v obrednem jeziku = tuba tuba, troba, tromba, troblja, trobenta: Varr.

3. metaf. žensko spolovilo, nožnica: Mart.

Tuder (-eris), n Túder, mesto v Umbriji (zdaj Todi): Plin., Sil. — Od tod

1. adj. Tudernis -e túderski: vitis Plin.

2. adj. Tuders -dertis túderski; kot subst. m Túderec, Tudêrt, preb. mesta Tuder: Sil.; pl. Tudertēs -um, m Túderci, Tudêrti: Plin.

tudi auch; (prav tako) ebenfalls
kot tudi als auch, sowie
ne le …, temveč/ampak tudi nicht nur …, sondern auch …
pa tudi und auch
tudi ne auch nicht, [ebensowenig] ebenso wenig
mit- (prizadet/napaden mitbefallen, praznovati mitfeiern, šteti mitzählen, zaslužiti mitverdienen)
tudi imeti besedo ein Wörtchen mitzureden haben
tudi jaz bi postavil vprašanje ich habe eine Gegenfrage
tudi jaz imam prošnjo ich habe eine Gegenbitte
tudi to se zgodi so etwas soll vorkommen
in tudi če … und sollte auch …

tueor -ērī, tuitus sum (le pesn. in poznolat.) in tūtus sum (le poznolat. in enkrat pri S., sicer se tūtus 3 uporablja le kot adj. pt. pf.), nav. (poseb. v pomenih pod številko 2 in 3) tūtātus sum (od glag. tūtor -ārī)

1. (po)gledati, ogledati (ogledovati) (si), ozreti (ozirati) se na kaj, gledati, opazovati (v teh pomenih skoraj vedno le pesn.): Enn. fr., Acc. fr., Pac. ap. Non., Pr. idr., ardescit tuendo Phoenissa V., tuendo oculos, voltum V., tueri naturam Ci., caelum Lucr.; z notranjim obj. (adv.): transversa tueri V. postrani, pisano gledati, acerba (srdito) tuens leo V.; ACI: hāc nocte in somnis visus sum tuerier (= tueri) procul sedere longe a me Aesculapium Pl., quae fieri in terris caeloque tuentur mortales Lucr.

2. metaf. gledati na kaj, paziti na kaj, (o)hraniti, (o)čuvati, (po)skrbeti za kaj: valetudinem N., cuius salutem (senectutem) tueri debeo Ci., beneficium Ci. ohraniti (ohranjati) v hvaležnem spominu.

3. occ.
a) (ob)držati v dobrem stanju, ohraniti (ohranjati): praedia, aedem Castoris, sarta tecta aedium Ci., idem tam parcus in aedificando, quam diligens in tuendo Plin. iun.
b) (v vojni) (o)braniti, ubraniti, (ob)varovati, zavarovati, (za)ščititi, zasloniti (zaslanjati): tam late tueri C., fines suos C., Ci., Syriam T., oram maritimam, oppidum, castra C., mediam aciem L. držati; metaf.: Numidis magis pedes (urnost) quam arma tuta sunt S., illum defendere, tueri praecipuum sacramentum est T., aliquem tueri et defendere T., rem publicam, laudem Africani, plebis libertatem et commoda, urbem et res urbanas, clientelam Ci., adolescentis miserrimi causam Q., reos O., lex tuetur aliquem Icti. Konstrukcije s praep. braniti koga ali kaj, proti komu (čemu), zoper koga (kaj), pred kom (čim): turrim ad (za, proti) omnes casūs C., nostra tueri adversus vim atque iniuriam L., tueri se adversus Romanos L., domum a furibus Ph., quibus copiis finīs suos ab excursionibus tueretur Ci., mare ab hostibus Auct. b. Afr., liberorum nostrorum pueritiam contra improbitatem magistratuum Ci., contra piratas Siciliam Q.
c) ohraniti, obdržati, udržati: paternam gloriam N., domesticae laudis amplitudinem Ci., suam dignitatem Ci., per se ipsum senatus tuetur maiestatem suam Ci.
d) držati kaj, držati se česa, izpolnjevati (dolžnosti): mores et instituta vitae melius Ci., sacra, munus, concordiam congregatam Ci.
e) hraniti, rediti, preživljati, vzdrževati, gojiti: vitam corpusque Ci., antea maiores copias alere poterat, nunc exiguas vix tueri potest Ci., (sc. ex agro) se ac tuos L., magnum comitatum vi belloque T., canem Col. — Soobl. po 3. konjugaciji: tuor Cat., Stat.; tuĕris Pl.; tuimur, tuamur, tuantur, tuĕre Lucr.

tuli|ti (-m) zatuliti heulen; (rjoveti) brüllen; množica, pijanci: johlen, grölen; pes: jaulen, heulen
tuliti na vso moč (jokati) Rotz und Wasser heulen
otrok: plärren
tuliti v luno ipd.: (etwas) anheulen
figurativno tuliti v isti rog ins selbe Horn blasen
tuliti v luno den Mond anbellen, anheulen
tuliti z volkovi mit den Wölfen heulen
začeti tuliti losheulen
figurativno tuliti kot žival wie ein [Schloßhund] Schlosshund heulen
figurativno (to je,) da bi tulil! (das ist) zum Schreien!

Tullius¹ 3 (Tullus) Túlij(ev)

1. Servius Tullius Servij Tulij, šesti rimski kralj: L.

2. ime rimskega rodu, od katerega so najbolj znani možje s priimkom Cicerō (gl. to besedo); govornik Cicero se občasno kratko imenuje tudi Tullius: Q., Aus., Hier. Kot adj. lex Tullia Ci. Tulijev zakonski predlog de ambitu (= govornika Marka Tulija Cicerona). — Od tod adj. Tulliānus 3 Túlijev (poseb. = govornika Marka Tulija Cicerona), túlijski, tulijánski: caput Ci., puritas Hier., epistolae Fr., Scipio Macr. pri Ciceronu nastopajoči (govoreči); subst. Tulliānum -ī, n Tuliján, podzemeljski del (inferior carcer L.) rimske državne ječe, imenovan po graditelju Gaju Serviju Tuliju; v Tulijanu so usmrčevali obsojence: Varr., S., L., Fest.; adv. Tulliānē túlijski, tulijánsko, po Tulijevo: Aug., Prisc.

tumultuor -ārī -ātus sum (tumultus) razgrajati, kričati, vpiti, rogoviliti, zganjati hrup, biti glasen, hrupeti, hrumeti, biti hrupen, ropotati, biti nemiren, upreti (upirati) se, (s)puntati se, (po)buniti se, starejše razbótati, rogobóriti: Pl., Corn., Petr. idr., tumultuantium fremitus Cu., quid tumultuaris, quid insanis? Ci., tumultuari Gallias comperit Suet. da se Galije upirajo, da so v Galijah nemiri; včasih pass. (impers.): in castris tumultuari nuntiatur C. da so nemiri, cum tumultuatum in castris sciret L. da so izbruhnili (nastali) nemiri, da je prišlo do nemirov; toda: cum Gallis tumultuatum verius quam belligeratum L. da so bili boji z Galci prej siloviti spopadi kot pa vojne; pren.:
a) non tumultuantem de gradu deici Ci. v osuplosti se ne pustiti zbegati.
b) (o govoru in govorniku) razgrajati, kričati, vpiti, rogoviliti, hrumeti, hrupeti: oratio carens hāc virtute tumultuetur necesse est Q., mihi ne dicere quidem videtur, sed tumultuari Q.

tumultuōsus 3, adv. -ē (tumultus)

1. nemiren, razburkan, razburjen, razsrjen, razdražen, buren, bučen, viharen: mare H. (prim. mare tumet); pren.: vita Ci. nemirno, viharno, contio Ci. buren, Italiam longe quam speraverat tumultuosiorem reperit Vell. v precej večjem nemiru, kot se je nadejal; subst.: tumultuosissimum pugnae L. najhujši bojni metež; occ. hrupen, hrumeč, hrupeč: clamor Cu., somnus Cels., tumultuose res excepta est clamoribus L., veniunt iterum atque tertium tumultuosius Ca. fr., senatus tumultuose vocatus tumultuosius consulitur L.

2. vznemirjajoč, vznemirljiv, razburljiv, vnašajoč zmedo, povzročajoč zmedenost: nuntius L., Cu., in otio tumultuosi sunt L., litterae tumultuosiores Suet., primum ictum, qui tumultuosissimus est, facile excipere Suet.

tun (tat, getan) delati, (machen) narediti, storiti; (treiben) početi; etwas irgendwohin dati, deti; beiseite usw.: spraviti; es tun zadoščati (das tut es auch tudi to bo šlo/dovolj) ; es tut gut dobro de(ne); das tut nichts nič ne de; es tut sich etwas nekaj se dogaja; es tun (koitieren) onegaviti se; zu tun haben imeti delo, biti zaposlen; viel/wenig zu tun haben imeti veliko/malo dela; zu tun haben mit imeti opravka/opraviti z; nichts zu tun haben mit ne imeti nobenega opravka z; es mit dem Herzen usw. zu tun haben imeti težave s srcem itd.; es zu tun bekommen mit priti v težave z; es mit der Angst zu tun bekommen ustrašiti se; getan sein mit biti opravljeno z; freundlich tun delati se prijaznega; leid tun smiliti se (komu), biti žal (es tut mir leid žal mi je) ; sich ein Leid tun narediti samomor; unrecht tun narediti krivico; vornehm tun delati se finega; weh tun boleti koga (es tut mir weh boli me) ; Abbruch tun škodovati; etwas Böses tun narediti kaj hudega; einen Sprung tun skočiti, poskočiti;
als: tun als ob delati se (kot da bi);
an: viel tun an jemandem veliko storiti za (koga); gut daran tun narediti prav;
für: tun für storiti za;
um: es ist zu tun um gre mi za, skrbi me za;
unter: es unter etwas tun iti pod, spustiti se pod; darunter tue ich es nicht to je najmanj, pod to ne grem;
zu: das tut nichts zur Sache to ne igra vloge

tune¹ [tju:n] samostalnik
napev, melodija, arija; pesem; himna, koral, cerkvena pesem; (redko) ton
figurativno harmonija, skladnost, sklad, soglasnost
figurativno razpoloženje (for za)
fonetika intonacija

in tune uglašeno; pravilno, kot treba; aeronavtika pripravljen za vzlet
in tune with v skladnosti z
not in tune nerazpoložen
out of tune neuglašen; slabe volje
to the tune of po melodiji (od); pogovorno v znesku od
folk tune narodna pesem
to be in tune with harmonirati z
to call the tune dajati ton
to change one's tune, to sing another tune pogovorno, figurativno ubrati drug ton
give us a tune! zapojte nam kaj!
I had to pay to the tune of 20 moral sem plačati kar (nič manj kot) 20 funtov
to play out of tune glasba napačno igrati
to put in tune uglasbiti

tunica -ae, f (semit. izpos.; prim. aramejsko kithuna, hebr. ketonet, arab. kattán, gr. χιτών)

1. túnika (= „suknjič“, „srajca“), platneno ali volneno spodnje oblačilo, brezrokavno ali s kratkima rokavoma, segajoče do kolen in podobno srajci; doma so jo Rimljani in Rimljanke nosili neposredno na telesu brez pasu, zunaj hiše pa prepasano. V najstarejših časih so se Rimljani ogrinjali le s togo: Romani tunicā diu caruerunt, solā togā contenti Gell.; v klasični dobi pa je bila tunika v splošni rabi in moški so zunaj hiše nosili vrh nje še togo, ženske pa stolo (stola) ali palo (palla): Pl., Ci. idr., tunica linea Hier., Aug., candida Petr., nuptialis H., russea Petr., scissa et sordida Petr., tunicam altius colligere Petr., tunicas mutare cotidie Hier., tunicae manicas habent V.; manuleata tunica Pl., Suet. ali manicata tunica Cu. tunika z (dolgimi) rokavi je veljala za mehkužno in tujo nošo; prav tako tudi talaris tunica Hier., Lact. do gležnjev segajoča tunika: quos … bene barbatos videtis, manicatis et talaribus tunicis Ci. Pozneje so višji stanovi nosili dve tuniki, spodnjo (tunica interior, interula) in vrhnjo, ki je bila pri senatorjih obšita s širokim robom (latus clavus), pri vitezih pa z ozkim robom (angustus clavus, gl. clavus); nižji sloji, zlasti sužnji, so nosili samo tuniko: tunicatus populus (popellus), gl. tunicātus. Semitski izvor tega oblačila izpričujejo tudi nekatere omembe v literaturi, npr.: tunicae Lydorum opus Luc.; preg.: tunica propior pallio est Pl. tunika mi je bližja kot palij, srajca mi je bližja kot suknja.

2. metaf. koža, ovoj, lupina, luščina, mekina, strok: cicadae Lucr., oculorum Cels., boleti Plin., gemmae (popki, brsti) tenues rumpunt tunicas (ličje) V., lupini Iuv. strok.